Prikaz objav z oznako papirji. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako papirji. Pokaži vse objave

Vrste objektov, enostavni, nezahtevni, manj zahtevni, zahtevni

2. marec 2013

Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS) omogoča s 9.3.2013 gradnjo večjih kvadratur nezahtevnih in enostavnih objektov. !!! Objekti, zgrajeni pred uveljavitvijo te uredbe, se razvrstijo po določbah te uredbe, če je za investitorja to ugodneje, prekinjeni so tudi inšpekcijski postopki.



ENOSTAVNI
OBJEKTI
(ni potrebno GRADB. DOVOLJ.)
NEZAHTEVNI
OBJEKTI - več tukaj.
(GRAD. DOVOLJ. -samo vloga na upravni enoti brez načrta - projekta)
Veljavnost grad. dovolj. 1 leto
MANJ ZAHTEVNI OBJEKTI (obvezno GRAD. DOVOLJ. s projektom)
Veljavnost grad. dovolj. 2 leti
ZAHTEVNI OBJEKTI (obvezno GRAD. DOVOLJ. s projektom)
Veljavnost grad. dovolj. 3 leta



UREDITEV OD 9.3.2013 DALJE:
Vrsta objekta
Nezahteven - NOVO
Enostaven - NOVO
Majhna stavba
(stavba majhnih dimenzij, v pritlični, enoetažni izvedbi, ki ni namenjena bivanju, lahko tudi prislonjena k stavbi, objekti v javni rabi)
Površinado vključno 50 m2
Noben
Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
(stavba majhnih dimenzij, v pritlični, enoetažni izvedbi, samostojna ali prislonjena k stavbi, objekti v javni rabi)
Noben
Površina do vključno 20 m2
Ograja
Višina nad 2 m do vključno 3 m
Višina do vključno 2 m
Podporni zid (konstrukcija med dvema višinama zemljišča, ki preprečuje premik (zdrs) zemljine. Pri računanju višine podpornega zidu z ograjo se upošteva le merilo za podporni zid)
Višinska razlika med zemljiščem do 1,5 m
Višinska razlika med zemljiščem do 0,5 m
Mala komunalna čistilna naprava (naprava za čiščenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo, manjšo od 2000 PE)
Zmogljivost od 50 PE do vključno 200 PE
Zmogljivost do vključno 50 PE
Nepretočna greznica (vodotesen zbiralnik za komunalno odpadno vodo)
Prostornina nad 30 m3 do vključno 50 m3
Prostornina do vključno 30 m3
Vodnjak, vodomet
Višina nad 5 m, globina nad 30 m
Višina do vključno 5 m, globina do vključno 30 m
Objekt za rejo živali (enoetažen objekt, namenjen reji živali)
Stavbe: do vključno 100 m2 Ribogojnice: do vključno 2000 m³
Noben
Pomožni kmetijsko-gozdarski objekt (objekt, namenjen kmetijski pridelavi, gozdarskim opravilom in vrtnarjenju)
Stavbe: do vključno 150 m2 in višina do vključno 6 m
Stolpni silosi: višina nad 5 m do vključno 10 m
Gradbenoinženirski objekti: višina nad 5 m do vključno 10 m
Dvojni kozolci (toplarji): površina do vključno 150 m2
Stavbe: površina do vključno 40 m2 
Stolpni silosi: višina do vključno 5 m
Gradbenoinženirski objekti: višina do vključno 5 m
Gozdne prometnice: vse Dvojni kozolci (toplarji): površina do vključno 40 m2
Zbiralnik gnojnice in gnojevke: noben 


Objavljeno: 10.4.2010, posodobljeno 2.3.2013, 20.3.2013, 5.10.2013

Read more...

Gradbeno dovoljenje za NEZAHTEVNE OBJEKTE in ENOSTAVNE OBJEKTE (garažo, drvarnico, uto, pomožni objekt, kozolec)

1. marec 2013

Gradbeno dovoljenje je odvisno od vrste objekta.  Gradbeno dovoljenje za nezahtevni objekt se pridobi z vlogo na upravni enoti na območju kjer je nameravana gradnja. Postopek se vodi po enostavnem postopku in mu ni treba priložiti projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, temveč se izpolni poseben obrazec za vlogo, vlogi se priloži še soglasja pristojnih soglasodajalcev in dokazilo o pravici graditi, če pravica še ni vpisana v zemljiško knjigo.


1. Velikost je  običajno do 50 m2 (kmetijski do 150 m2)
2.Sami si izrišemo idejno skico
(tloris, prerezi)
!!! NE POTREBUJEMO ARHITEKTA
3. Pridobimo morebitno dokumentacijo ***
4. Na pristojni upravni enoti oddamo vlogo za Gradbeno dovoljenje za nezahteven objekt in plačamo takso 22,66€
e-uprava: Vloga za izdajo dovoljenja za nezahtevni objekt  
!!! Ni potrebno prilagati projekta (načrta, ki ga rišejo arhitekti), ampak oddamo le vlogo:
*** Potrebna dokumentacija:
-Soglasja pristojnih soglasodajalcev (če se gradi v območju varovalnega pasu gosp. javne infrast. ali varov.območij)
-Prikaz lege objekta na zemljišču, tako da je razviden njegov tlorisni položaj in oblika na zemljiško katastrskem prikazu v merilu 1:500 ali 1:1000, z navedbo odmikov objekta od parcelnih mej sosednjih zemljišč (TO PRIPRAVITE SAMI)
-Dokazilo o pravici graditi, če ta pravica še ni vpisana v zemljiško knjigo

UREDITEV OD 9.3.2013:
Nezahtevni objekti so opredeljeni v Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/2013-velja od 9.3.2013, 24/2013-velja od 21.3.2013 in 23/2013-velja od 29.3.2013), ki omogoča  gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov. Objekti, zgrajeni pred uveljavitvijo te uredbe, se razvrstijo po določbah te uredbe, če je za investitorja to ugodneje, prekinjeni so tudi inšpekcijski postopki. 27.3.2013 je ministrstvo objavilo še dodatna pojasnila.


Vrsta objekta
Nezahteven - NOVO
Enostaven - NOVO
Nezahteven
- STARA UREDBA do 8.3.2013
Enostaven-STARA UREDBA do 8.3.2013
Majhna stavba
(stavba majhnih dimenzij, v pritlični, enoetažni izvedbi, ki ni namenjena bivanju, lahko tudi prislonjena k stavbi, objekti v javni rabi)
Površina nad 30 m2 do vključno 50 m2
Noben
Površina do vključno 30 m2
Drvarnica do 12 m2, višina največ 3 m Garaža do 30 m2 višina največ 3,5 m. Steklenjak do 30 m2, višina največ 3,5 m. Uta do 15 m2, višina največ 3 m.
Nadstrešek do 30m2
Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave
(stavba majhnih dimenzij, v pritlični, enoetažni izvedbi, samostojna ali prislonjena k stavbi, objekti v javni rabi)
Noben
Površina do vključno 20 m2


Ograja
Višina nad 2 m do vključno 3 m
Višina do vključno 2 m
Višina do 2.2 m
Nobena
Podporni zid (konstrukcija med dvema višinama zemljišča, ki preprečuje premik (zdrs) zemljine. Pri računanju višine podpornega zidu z ograjo se upošteva le merilo za podporni zid)
Višinska razlika med zemljiščem do 1,5 m
Višinska razlika med zemljiščem do 0,5 m
Višina do 1.5 m
Noben
Mala komunalna čistilna naprava (naprava za čiščenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo, manjšo od 2000 PE)
Zmogljivost od 50 PE do vključno 200 PE
Zmogljivost do vključno 50 PE
PE Zmogljivost do vključno 50 PE

Nepretočna greznica (vodotesen zbiralnik za komunalno odpadno vodo)
Prostornina nad 30 m3 do vključno 50 m3
Prostornina do vključno 30 m3
Prostornina do 50 m3

Vodnjak, vodomet
Višina nad 5 m, globina nad 30 m
Višina do vključno 5 m, globina do vključno 30 m
Noben
Vrtina, vodnjak do 30m globine
Objekt za rejo živali (enoetažen objekt, namenjen reji živali)
Stavbe: površina nad 40 m2 do vključno 100 m2 Ribogojnice: prostornina od 250 m³ do vključno 2000 m³
Noben
Stavbe: površina do vključno 40 m2 Čebelnjak: višina praviloma do vključno 4,5 m Ribogojnice: prostornina do vključno 250 m³
Noben
Čebelnjak do 20m2 in višino do 3m, Ribnik do 30 m2 (beton) ali 100m2 (naravna kotanja) z globino do 2m
Pomožni kmetijsko-gozdarski objekt (objekt, namenjen kmetijski pridelavi, gozdarskim opravilom in vrtnarjenju)
Stavbe: površina nad 40 m2 do vključno 150 m2 in višina nad 5 m do vključno 6 m
Stolpni silosi: višina nad 5 m do vključno 10 m
Gradbenoinženirski objekti: višina nad 5 m do vključno 10 m
Dvojni kozolci (toplarji): površina nad 40 m2 do vključno 150 m2
Stavbe: površina do vključno 40 m2 in višina do vključno 5 m 
Stolpni silosi: višina do vključno 5 m
Gradbenoinženirski objekti: višina do vključno 5 m
Gozdne prometnice: vse Dvojni kozolci (toplarji): površina do vključno 40 m2
Zbiralnik gnojnice in gnojevke: noben
Toplar do 150 m2, višine do 6 m; Kmečka lopa do 30 m2 in višino do 5 m, Rastlinjak, višine do 3 m, Koritasti silos, do 150 m2, višine do 8 m Stolpasti silos do 30 m2, višine do 8 m, Skedenj, do 150 m2 in višine do 6 m, Senik, do 150 m2 in višine do 6 m, Gnojišče, do 200 m2 in višine do 2 m, Zbiralnik gnojnice (gnojevke) do 150 m3; Vodni zbiralnik, do 1000 m3 globine do 2 m, Betonsko korito, do 20 m3; Poljska pot, širina do 2,5 m; Gozdna cesta, dolžina do 2 km, širina vozišča v premi do 3,5 m; Grajena gozdna vlaka, dolžina do 1 km; Obora za rejo divjadi Steklenjak, do 30 m2 in višino do 3,5 m
Krmišče do 30 m2, Poljska pot, gozdna pot, Molzišče do 30 m2, Hlevski izpust do 180 m2, Senik do 30 m2, Enojni kozolec z dolžino do 30 m, Kašča do 20 m2, Ograje za pašo do višine 1,5 m



Objavljeno: 11.4.2010, posodobljeno 1.3.2013, 20.3.2013, 19.11.2013

Read more...

Znižanje, ukinitev odškodnin za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč

11. julij 2012

Znižanje, ukinitev odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč
NOVO
31.7.2012 V Uradnem listu št. 58/2012  je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-D), ki ukinja (pod boniteto 50) oz. zmanjšuje odškodnino zaradi spremembe namambnosti ter omogoča vračilo odškodnin (na podlagi vloge v 6 mesecih).

ODŠKODNINA = tlorisna površina kmetijske rabe * A
pri čemer se faktor A določi glede na boniteto zemljišča, na katerem leži tloris objekta in ki se vodi v zemljiškem katastru, in znaša: a) za gradnjo objektov, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov uvrščeni v skupino objektov transportne infrastrukture in drugih gradbeno inženirskih objektov: – boniteta zemljišča od 51 do 60: 1 euro,
– boniteta zemljišča od 61 do 75: 3 eure,
– boniteta zemljišča od 76 do 100: 5 eurov;
b) za gradnjo drugih objektov:
– boniteta zemljišča od 51 do 60: 4 eure,
– boniteta zemljišča od 61 do 75: 12 eurov,
– boniteta zemljišča od 76 do 100: 20 eurov.
Če tloris objekta leži na parcelah različnih bonitet, se za vsak del tlorisa kmetijske rabe upošteva pripadajoča boniteta.
Če tloris objekta leži na parceli, ki ima poleg bonitete večje od 50 tudi boniteto nič, se za izračun odškodnine zaradi spremembe namembnosti upošteva boniteta večja od 50.


20.7.2012 Državni zbor z absolutno večino glasov (49 za in 17 proti) ponovno odločil za znižanje/odpravo odškodnin.

18.7.2012 Državni svet je na izredni seji izglasoval odložilni veto na novelo zakona o kmetijskih zemljiščih. DZ bo moral o zakonu tako odločiti še enkrat, za njegovo ponovno sprejetje pa je potrebno vsaj 46 glasov.

11.7.2012 Državni zbor podprl znižanje odškodnin za gradnjo na kmetijskih zemljiščih in sprejel novelo zakona o kmetijskih zemljiščih (48 za in 12 proti), ki:
-znižuje odškodnine za pozidave kmetijskih zemljišč
-ukinja odškodnine za zemljišča, ki imajo boniteto nižjo od 50
-višina odškodnine bo odvisna tlorisa objekta in ne več od celotnega zemljišča.

Vir: Predlog 30.5.12 (besedilo), amandma 18.6.12 (besedilo k 3. členu)

Za jeseni koalicija pripravlja novo zakonodajo, ki bo uredila nadomestila.
______________________________

Pa se vrnimo na do sedaj veljavno odškodnino.

Od 8.6.2011 velja sprememba zakona o kmetijskih zemljiščih (UL 43/11), ki uvedla odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča v zazidljivo - stavbno zemljišče.
Višina odškodnine je bila odvisna od:
 Plačilo odškodnine je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja za npr. hišo. Pri nezahtevnih objektih (garažah, utah, drvarnicah...) se odškodnina na obračunava.

Katera zemljišča spadajo v določanje odškodnin?
Za določanje odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in za izvajanje določb, ki se nanašajo na skupne pašnike, se poleg zemljišč območja trajno varovanih kmetijskih zemljišč in območja ostalih kmetijskih zemljišč za kmetijska zemljišča štejejo tudi zemljišča, ki so s prostorskimi akti lokalnih skupnosti določena za nekmetijsko namensko rabo in so v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: evidenca dejanske rabe zemljišč) uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine.

Kdo plača odškodnino?
Investitor, ki vloži vlogo za izdajo dovoljenja za gradnjo objekta na kmetijskem zemljišču, zaradi česar se to zemljišče ne bo več uporabljalo za kmetijsko pridelavo, mora plačati odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča.

Kdaj se NE plača odškodnine?
Odškodnina zaradi spremembe namembnosti se ne plača v postopkih izdaje dovoljenj za gradnjo, ki se nanašajo na:
– rekonstrukcijo ali odstranitev objektov po predpisih, ki urejajo graditev objektov;
– gradnjo nezahtevnih objektov po predpisu, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost.

Kolikšna je višina odškodnine za spremembo namembnosti?
Pojdi na izračun --> tukaj.
Odškodnina zaradi spremembe namembnosti se plača od površine zemljiške parcele, na kateri se bo gradil objekt. Če je bila odškodnina zaradi spremembe namembnosti že plačana od dela zemljiške parcele, se odškodnina zaradi spremembe namembnosti plača le za preostali del zemljiške parcele.
Odškodnina zaradi spremembe namembnosti se določi v znesku na kvadratni meter glede na boniteto kmetijskega zemljišča.
Odškodnina zaradi spremembe namembnosti se odmeri na kvadratni meter na podlagi bonitete kmetijskega zemljišča, ki se vodi v zemljiškem katastru, in sicer:
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti/m2 = boniteta zemljišča od 1 do 20 x 0,05 eurov,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti/m2 = boniteta zemljišča od 21 do 40 x 0,18 eurov,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti/m2 = boniteta zemljišča od 41 do 60 x 0,20 eurov,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti/m2 = boniteta zemljišča od 61 do 75 x 0,22 eurov,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti/m2 = boniteta zemljišča od 76 do 100 x 0,25 eurov.

Odškodnino zaradi spremembe namembnosti odmeri v upravnem postopku organ, pristojen za izdajo dovoljenj za gradnjo, ki hkrati nadzoruje pobiranje, vplačevanje in evidentiranje obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov v skladu s predpisom, ki ureja podračune ter način plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov, po uradni dolžnosti, in sicer po prejemu vloge iz prvega odstavka prejšnjega člena. Za reševanje pritožb v zadevah odmere odškodnine zaradi spremembe namembnosti je na drugi stopnji pristojno ministrstvo, pristojno za graditev.

Plačilo odškodnine zaradi spremembe namembnosti je eden od pogojev za izdajo dovoljenja za gradnjo v skladu z zakonom, ki ureja gradnjo objektov.

Vir: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-C)

Skupina poslancev je že 22.9.2011 podala predlog za spremembo zakona in s tem znižanje odškodnine, a ta takrat ni bil sprejet.

Read more...

Vloga za hišno številko, izdelava, pridobitev, cena

4. januar 2012

Vlogo za izdajo hišne številke vložimo pri pristojni Geodetski upravi:
- Vloga za določitev hišne številke (.doc, Vir: e-uprava)

Če stavbe še nimate vpisane v kataster stavb morate tej vlogi priložiti še izpolnjene vprašalnike registra nepremičnin (!!! GURS vas nato pisno pozove, da v roku 3 mesecev uredite vpis stavbe v kataster stavb - elaborat vam izdela geodetsko podjetje, cena cca 500-1000€):
- Vprašalnik: Vprašalnik o stavbi (.pdf, Vir: GURS)
- Vprašalnik: Vprašalnik o delu stavbe (.pdf, Vir: GURS)
Navodila za izpolnjevanje: dejanska raba dela stavbe (običajne hiše) je 1110001 stanovanje v samostojeci stavbi z enim stanovanjem; ostala tehnična navodila najdete na strani GURSa.

Ko oddajate vlogo plačate tudi 13 € za izdelavo hišne tablice (npr. v Ljubljani tudi nekoliko več, saj so z odlokom predpisane drugačne dimenzije tablic). Tablice izdelujejo pooblaščena podjetja za izdelavo hištni tablic (tem tudi plačamo omenjeni znesek):
-JG Gorenc k.d.,Vodovodna cesta 38E, 1000 Ljubljana
-Lupiga Miha Krnc s.p, Kresnice 24a, 1281 Kresnice

Geodetska uprava RS vam nato v cca 1 mesecu pošlje Obvestilo o določitvi hišne številke in naslova ter Poziv za vpis stavbe v kataster stavb, da na podlagi 8. odstavka 81. člena ZEN v roku 3 mesecev po prejemu tega poziva vložite zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb.

Zakaj potrebujem hišno številko?
- zaradi prijave stalnega bivališča
- za priklučitev gospodinjstva na električno omrežje (distributerji običajno to postavijo kot pogoj pred prikopom)
- zaradi enostavnejše orientacije (da nas najdejo prijatelji, poštar, reševalci, dostava...)
- zaradi vpisa nove stavbe v kataster stavb (po novembru 2006 biti vpisane v kataster stavb).

Kakšna naj bo hišna številka?
Podoba tablice, na kateri je hišna številka, je predpisana, a ni enotna za vso Slovenijo. Podrobnosti v zvezi z barvo, pisavo, morebitnim grbom in podobno določajo občinski svetniki. Številke si v ulicah običajno sledijo po vrsti, na levi strani ulice so lihe, na desni pa sode.


Read more...

Nove takse upravnih storitev s 1.1.2012

Upravne takse so se dne 1.1.2012 spremenile. Torej po Zakonu o upravnih taksah pričnejo veljati nove takse upravnih storitev. Nekaj pogosteje uporabljanih:


UPRAVNA TAKSA
CENA

Podrobnejše informacije o višini taks in o ostalih taksah lahko pridobite v Zakonu o upravnih taksah (ZUT-UPB5, Ur. list RS, št. 106/2010) oziroma na spletni povezavi http://www.uradni-list.si/.

Read more...

Gradnja brez gradbenega dovoljenja, črna gradnja, legalizacija objekta

6. marec 2011

Brez gradbenega dovoljenja lahko gradimo le enostavne objekte. Tudi če plačujete nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča to še ne pomeni, da gre za legalno gradnjo.

VRSTE nedovoljene gradnje (nedovoljenih posegov v prostor):
-nelegalna gradnja: gradnja oz.dela se izvajajo/so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja za njih pa je le-to predpisano (tudi pri neostranitvi objekta pri nadomestni gradnji).
Pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna.
-neskladna gradnja pomeni, da je za gradnjo oz. dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, takšno dovoljenje sicer izdano, vendar se takšna gradnja oz. dela izvajajo oz. so izvedena v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, kakor tudi da se objekt, za katerega je bilo sicer izdano gradbeno dovoljenje, uporablja v nasprotju s pogoji, določenimi z njim;
V primeru neskladne gradnje, ki se izvaja v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se takšna gradnja ustavi, dokler investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja oziroma prepove uporabo objekta oziroma tistega njegovega dela, ki se uporablja v nasprotju s pogoji iz gradbenega dovoljenja, dokler (rok je en mesec) investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja in novega uporabnega dovoljenja. 
-nevarna gradnja pomeni, da gradnja, ki se izvaja ali že zgrajeni objekt ogroža premoženje, zdravje in življenje ljudi, promet, sosednje objekte oziroma njegovo okolico;
V primeru nevarne gradnje pristojni gradbeni inšpektor ustavi gradnjo oziroma prepove uporabo takšnega objekta ter odredi, da se na objektu oziroma delu objekta v roku, ki ga določi, izvedejo nujna vzdrževalna dela, ali pa da se objekt ustrezno obnovi ali odstrani.
-nelegalni kop pomeni, da se mineralne surovine izkoriščajo na območju, za katerega ni z izvedbenim prostorskim aktom opredeljeno, da je takšna raba prostora dovoljena oziroma dopustna.
V primeru nelegalnega kopa pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se vsa dela takoj ustavijo, ter da se kop v določenem roku vzpostavi v prejšnje stanje ali drugače sanira zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, in sicer na investitorjeve stroške, če investitorja ni mogoče odkriti, pa na stroške lastnika zemljišča, na katerem je takšen kamnolom, gramoznica oziroma peskokop.

POSLEDICE nedovoljene gradnje
-potrebna je legalizacija objekta (gradbeno dovoljenje po trenutno veljavnih predpisi)
-potrebno je plačati komunalni prispevek po trenutnem odloku občine, kjer leži objekt (cca 5.000-20.000 EUR odvisno od velikosti parcele, vrste objekta, velikosti objekta, opremljenosti s komunalno infrast....)
-potrebno je plačati  kazen (za fizične osebe: za nelegalno gradnjo 400-1250 EUR, za neskladno ali nevarno gradnjo 200-840 EUR, nelegalni kop 630-1900 EUR)
-potrebno je plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora (157. člen ZGO in glej Uredbo o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila).
-vpiše se zaznamba (plomba) v zemljiški knjigi (158. člen ZGO): prepovedana so vsa dovoljenja in dejanja v zvezi s to nepremičnino (npr. izvedba komunalnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, vpisi in spremembe vpisov v zemljiški knjigi, njegova uporaba ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti v njem, promet z nedovoljeno gradnjo ali z zemljiščem in sklepanje drugih pravnih poslov, kot sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi).
 -odklop gospodarske javne infrastrukture (vode, elektrike...) (158. člen ZGO): Gradbeni inšpektor naloži upravljavcu gospodarske javne infrastrukture odklop (če je nedovoljena gradnja že priključena oz. odklop legalne gradnje če je priključek izveden preko nje)

LEGALIZACIJA objekta - črne gradnje (kako pridobimo gradbeno dovoljenje):
-preverjanje ali sploh dovoljena gradnja objekta, ki že stoji (Prostorski plan občine, Prostorski ureditveni pogoji občine, lokacijska informacija)
-pridobitev gradbenega dovoljenja po trenutno veljavnih predpisih

Read more...

Gradnja v lastni režiji po novem predlogu zakona

25. januar 2011

Predlog zakona predvideva, da bi lahko gradili v lastni režiji le objekta manjše od 30m2. Torej bil lahko sami zgradili  nezahtevne objekte (drvarnica, garaža, vrtna uta, lopa...) katerih tloris je manjši od 30m2, za večje objekte pa bi najeli obrtnika ali podjetje.

Ministrstvo za okolje in prostor in Obrtna zbornica Slovenije predvideni ukrep planirata zaradi:
-izboljšanja stanja v gradbeništvu,
-zmanjšanje dela na črno.

Kaj to pomeni za socialno šibkejše, ki se lotijo gradnje z lastnimi rokami? Kaj menite vi o tem?

Pridružite se Facebook skupini Ohranitev gradnje v lastni režiji. Lajkaj:)

Read more...

Gradbeno dovoljenje in zahteve po energetski učinkovitosti od 1.1.2011 in od 1.1.2015

29. december 2010

Do 31. decembra 2010 se lahko vlogam za izdajo gradbenega dovoljenja prilagajo projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja, izdelani po dosedanjih predpisih, od 1. januarja 2011 pa se sme zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti samo projekt, izdelan v skladu s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije (Ur.l. RS, št. 93/2008, 47/2009, 52/2010).

ZAHTEVE od 1.1.2011
-Ogrevanje, hlajenje in prezračevanje - 10., 11. in 12. člen Pravilnika o učinkoviti rabi energije Ur.l. RS 52/2010
Projekt mora biti izveden v skaldu s predpisom, ki ureja prezračevanje in klimatizacijo stavb.  Izbor sistemov mora biti energetsko učinkovit.
-Priprava tople vode - 13. člen Pravilnika o učinkoviti rabi energije Ur.l. RS 52/2010
Energijska učinkovitost sistema za pripravo tople vode se zagotavlja z izborom energijsko učinkovitih hranilnikov tople vode in pripadajočih elementov, energijsko učinkovitim razvodom, uravnoteženjem in regulacijo sistema v stavbi, njenem posameznem delu ali prostoru.Topla voda se praviloma zagotavlja s sprejemniki sončne energije ali alternativnim sistemom z uporabo obnovljivih virov energije.
- Energijska učinkovitost stavbe - 16. člen Pravilnika o učinkoviti rabi energije Ur.l. RS 52/2010
Najmanj 25 odstotkov celotne končne energije za delovanje sistemov v stavbi zagotovljeno z uporabo obnovljivih virov energije v stavbi.
- Elaborat gradbene fizike - 17. člen Pravilnika o učinkoviti rabi energije Ur.l. RS 52/2010
Doseganje učinkovite rabe energije v stavbah oz. izpolnjevanje zahtev iz tega pravilnika se dokazuje v elaboratu gradbene fizike za področje učinkovite rabe energije v stavbah (URE.
-Mejne vrednosti učinkovite rabe energije - 21. člen Pravilnika o učinkoviti rabi energije Ur.l. RS 52/2010

Od 1.1.2011 do 31.12.2014 se vlogam za izdajo gradbenega dovoljenja prilagajo projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja, za katere se šteje, da je energijska učinkovitost stavbe dosežena, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. koeficient specifičnih transmisijskih toplotnih izgub H'T (W/m2K) ne presega:
Formula
2. dovoljena letna potrebna toplota za ogrevanje Q(NH) stavbe, preračunana na enoto kondicionirane površine A(u) oziroma prostornine V(e) stavbe, ne presega:
- za stanovanjske stavbe: Q(NH)/A(u) ≤ 56 + 60 f(0) - 4,5 T(L) (kWh/m2a),
- za nestanovanjske stavbe: Q(NH)/V(e) ≤ 0,32 (56 + 60 f(0) - 4,5 T(L)) (kWh/m3a),
- za javne stavbe: Q(NH)/V(e) ≤ 0,29 (56 + 60 f(0) - 4,5 T(L)) (kWh/m3a);
3. dovoljen letni potreben hlad za hlajenje Q(NC) stavbe, preračunan na enoto hlajene površine stavbe A(u), ne presega:
- za stanovanjske stavbe: Q(NC)/A(u) ≤ 70 kWh/(m2a);
4. letna primarna energija za delovanje sistemov v stavbi Q(p), preračunana na enoto ogrevane površine stavbe A(u), ne presega:
- za stanovanjske stavbe: Q(p)/A(u) = 275 +1,1 (60 f(0) - 4,4 T(l)) kWh/(m2a);
5. ne sme biti presežena nobena od mejnih vrednosti, določenih v tabeli 1 točke 3.1.1 tehnične smernice.
 -Zračna propustnost ovoja - 13. člen Pravilnika o učinkoviti rabi energije Ur.l. RS št. 93/2008
V stavbah z vgrajenim sistemom mehanskega prezračevanja z več kot 0,7-kratno izmenjavo zraka, računano z V(e, )zračna prepustnost ne sme presegati 2 izmenjavi zraka na uro pri tlačni razliki 50 Pa, merjeno po standardu SIST ISO 9972.

ZAHTEVE od 1.1.2015
-Mejne vrednosti učinkovite rabe energije - 7. člen Pravilnika o učinkoviti rabi energije Ur.l. RS 52/2010
Energijska učinkovitost stavbe je dosežena, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. koeficient specifičnih transmisijskih toplotnih izgub skozi površino toplotnega ovoja stavbe, določen z izrazom H'(T) (W/m2K) = H(T)/A, ne presega:
Formula
kjer pomeni brezdimenzijsko razmerje med površino oken (gradbena odprtina) in površino toplotnega ovoja stavbe. Za kriterije velja:
- če je f(0) < 0,2, se upošteva, da je f(0) = 0,2, - če je f(0) > 1,0, se upošteva, da je f(0) = 1,0;
2. dovoljena letna potrebna toplota za ogrevanje Q(NH) stavbe, preračunana na enoto kondicionirane površine A(u) oziroma prostornine V(e) stavbe, ne presega:
- za stanovanjske stavbe: Q(NH)/A(u) ≤ 45 + 60 f(0) - 4,4 T(L) (kWh/(m2a)),
- za nestanovanjske stavbe: Q(NH)/V(e) ≤ 0,32 (45 + 60 f(0) - 4,4 T(L)) (kWh/(m3a)),
- za javne stavbe: Q(NH)/V(e) ≤ 0,29 (45 + 60 f(0) - 4,4 T(L)) (kWh/(m3a));
3. dovoljen letni potreben hlad za hlajenje Q(NC) stavbe, preračunan na enoto hlajene površine stavbe A(u), ne presega:
- za stanovanjske stavbe: Q(NC)/A(u) ≤ 50 kWh/(m2a);
4. letna primarna energija za delovanje sistemov v stavbi Q(p), preračunana na enoto ogrevane površine stavbe A(u), ne presega:
- za stanovanjske stavbe: Q(p)/A(u) = 200 +1,1 (60 f(0) - 4,4 T(L)) kWh/(m2a);
5. ne sme biti presežena nobena od mejnih vrednosti, določenih v tabeli 1 točke 3.1.1 tehnične smernice.

PREDPIS
Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur.l. RS, št. 93/2008, 47/2009, 52/2010)

Read more...

Davek na prodajo, menjavo, darovanje nepremičnine

25. december 2010

Po 1.1.2011 bo višji DDV iz 8,5% na 20% na nova stanovanja, razen za stanovanja in hiše katerih kvadratura je manjša od 120 m2 in hiše manjše od 250m2 (ti sodijo v sklop socialne politike).


Prenosi nepremičnin so obdavčeni z tremi davki:
  • Davek na dodano vrednost (DDV):





    Davek
    Splošna stopnja -  za stanovanja večja od 120 m2 in hiše večje od 250m2. 20%
    Nižja stopnja - stanovanja, stanovanjski in drugi objekti, namenjeni za trajno bivanje, ter deli teh objektov, če so del socialne politike, vključno z gradnjo, obnovo in popravili le-teh.
    Tudi po 1.1.2011 za stanovanja katerih kvadratura je manjša od 120 m2 in hiše manjše od 250m2.
    8,5%
    Nižja stopnja DDV se uporablja do konca prehodnega obdobja (do 1.1.2011) iz Pristopne pogodbe Republike Slovenije k Evropski uniji oz. do konca prehodnega obdobja, ki je določen v pravnem aktu Sveta, s katerim se Sloveniji dovoljuje uporaba nižje stopnje DDV.
  • Davek od dobička iz kapitala: Če je bila nepremičnina pridobljena po 1.1.2002 pa je potrebno plačati dobiček iz kapitala in oddati tudi Napoved za odmero dohodnine od dobička iz kapitala pri odsvojitvi nepremičnine (razen za odsvojitev nepremičnine po pogodbi o dosmrtnem preživljanju ali po darilni pogodbi za primer smrti, oproščeno tega davka je tudi če ste imel lastnik vsaj 3 leta stalno prebivališče v tej nepremičnini in je tudi dejansko bival tam) Vrednost kapitala = ocenjena vred. nepremičnine - davek na promet z nepremičninami - stroški cenilca (če je bil vključen) - normirani stroški ; Zakonodaja: Zakon o dohodnini (glej 93.-108. člen)
Obdobje imetništva nempremičnineDavek
Od 0 - 5 let20%
Od 5 - 10 let15%
Od 10 - 15 let10%
Od 15 - 20 let5%
Od 20 let dalje0%
  • Davek na promet z nepremičninami je odvisen od vrste prenosa in pogodbe določi pa vam ga pristojna izopostava Davčne uprave RS:
Vrsta pogodbe Davek Zakonodaja
-Prodajna pogodba
-Menjalna pogodba
2% plača prodajalec,
ali pri menjavi tisti,
ki odtuji neprem.
Zakon o davku na promet nepremičnin
-Darilna pogodba
-Izročilna pogodba
-Pogodba o preužitku
-Pogodba o dosmrtnem preživljanju
-Darilna pogodba za primer smrti
0% prvi dedni red
Ostali po lestvici*:
5-39%  plača tisti,
ki prejme premož.,
oz. plača ko prejme
premož. (po smrti)
Pri razdelitvi solastnine
se plača davake le na
preseženi delež.
Zakon o davku na dediščine in darila

*Davčne stopnje glede na dedne redove:




Grafična shema dednih redov po ZDDD:

Read more...

Kako poteka prepis premoženja oz. nepremičnine?

4. julij 2010

1. Potrebna dokumentacija
-Izpisek iz zemljiške knjige
-Potrdilo o namembnosti parcel
-Fotokopije osebnih izkaznic
-Fotokopija poročnega lista
-EMŠO in davčne št.
2. Priprava pogodbe
-pri notarju ali odvetniku
-plača se po tarifi glede
na vred. prenosa nepr.
-če pripravlja pogodbo
odvetnik je potrebno
iti še k notarju za 
notarski zapis
3. DURS in upravna enota
Dva izvoda pogodbe predložite DURSu za odmero davka (po skrajšanem postopku traja to par dni oz. pri darilni in izroč. pogodbi takoj). Če je predmet prepisa kmetij. zemlj. ali gozd je potrebno še soglasje na UE - oddelek za kmetijstvo. Pri prodaji pa še objava na oglasni deski na UE.
4.Predlog za vpis v ZK
Lahko ga podate sami 
ali notar oz. odvetnik.
5.Plomba in odpravek
Sodišče takoj po prejemu vpiše plombo in kasneje pripravi odpravek - potrebno je še plačilo sodne takse, ki je odvisna od vred. neprem.

Read more...

Komunalni prispevek - izračun, plačilo, opremljenje stavbnih zemljišč

4. april 2010

Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanka ali zavezanec plača občini. V višini komunalnega prispevka niso vključeni stroški vzdrževanja komunalne opreme.

Višina komunalnega prispevka (za priklučitev na vodno, komunalno in ostalo omrežje):
Višina je cca od 5000 EUR do 20.000 EUR in več. Odvisna je od:
-odloka občine kjer leži nepremičnina (vsaka občina sama določi višino komunalnega prispevka v odloku)
-omogočene komunalne opremljenosti (voda, kanalizacija, ekološki otok...) in
-površina parcele objekta,
-neto tlorisna površina predvidenega objekta.

Priključek na elekto omrežje:
1. Pridobite dokumentacijo
2. Na vašem elektro podjetju oddate: Vloga za izdajo soglasja Za priključitev na distribucijsko omrežje
3. Oddate vlogo za sklenitev pogodbe o priklučitvi
Cena priklučitve novega uprobnika na omrežje je odvisna od elektro podjetja in od priklučne moči, ki si jo izberete.

Predpisi:

Read more...

Parcelacija, nove meje in ureditev velikosti parcele

3. april 2010

S parcelacijo samo razdelimo parcelo na dve ali več parcel, ki po tem postopku dobijo nove parcelne številke.

1. Izberemo si
geodetsko podjetje
2. Izmera na terenu 
(geod. podj. kliče vse sosede parcel)
3. Geod. podj. odda elaborat na GURS. 
Vi prejmete Odločbo in Sklep GURSa.
4. Plomba v ZK (ko je odločba GURS pravnomočna po uradni dolžnosti da GURS zahtevo za vpis plombe v ZK)
5.Vpis v ZK

Read more...

Arhitekt, projektant, inžinir za risanje načrtov hiš

Arhitekt-projektant zasnuje - izdela načrt za objekt (hišo, pomožne objekte, večstanovanjske objekte, poslovne objekte). Za vas pripravi projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD).

Kje ga najdem?:
Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije - Imenik ZAPS
Inžinirska zbornica Slovenije - Imenik pooblaščenih inženirjev.

Sklenitev pogodbe za porjektiranje:
Zelo priporočljivo, da se vse prej dogovorite za roke, ceno...
Vzorec najdete tukaj - Inžinirska zbornica slovenije - Primeri dobre prakse

PGD (Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja) je sistematično urejen sestav takšnih načrtov, na podlagi katerih je pristojnemu organu omogočeno, da presodi vse okoliščine, pomembne za izdajo gradbenega dovoljenja. Njegov namen je pridobitev gradbenega dovoljenja na upravni enoti,kjer je potrebno oddati vsaj dva izvoda PGD.
Vsak projekt sestavljajo vodilna mapa, načrti in elaborati.
PZI (Projekt za izvedbo) sestavljajo načrti podrobnejših tehničnih rešitev in detajlov, ki nadgrajujejo posamezne načrte projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Na osnovi PZI se izvajajo dela.

Predpisi: Pravilnik o projektni dokumentaciji (Uradni list RS, št. 55/2008)

Read more...

Gradbeno dovoljenje - izdaja, obstoj in urejanje

Gradbeno dovoljenje izda pristojna upravna enota ob predložitvi vseh dokumentov, ki so potrebni za pridobitev gradbenega dovoljenja. Stanovanjski objekti zgrajen pred letom 1967 ne potrebujejo gradbenega dovoljenja, ker takrat še ni veljala zakonadaja, ki bi ga določala.

1. Izberemo arhitekta (projektanta)
2.Arhitekt pripravi projektno dokumentacijo
3. Pridobimo dokumentacijo
-Soglasja
-Plačilo komunalnega prispevka
4. Na pristojni upravni enoti oddamo vlogo za Gradbeno dovoljenje
e-uprava: Vloga za izdajo dovoljenja za nezahtevni objekt  

Kdaj se zahteva gradbeno dovoljenje?
-gradnja novega objekta
-rekonstrukcija objekta,
-nadomestna gradnja,
-odstranitev objekta,
-sprememba namembnosti objekta.

Faze postopka pridobitve gradbenega dovoljenja:
1. Zazidljivost parcele (previriti je potrebno, če je na parceli gradnja dopustna)
2. Soglasja pristojnih soglasodajalcev: Priporočljivo je preveriti, ali je predmetna parcela ali parcele morebiti varovana na podlagi posebnega predpisa. Informativni seznam soglasodajalcev:
-državna raven soglasodajalcev
-občinska raven soglasodajalcev.
3. Pravica graditi: Urejena mora biti pravica graditi, saj je to temeljni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.
4. Komunalni prispevek: Poskrbeti je treba tudi za plačilo morebitnega komunalnega prispevka in drugih dajatev, katerih plačilo je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.
5. Projektna dokumentacija: To je potrebno priložiti zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja, se naroči pri projektivnem podjetju, izdela pa jo lahko pooblaščeni projektant oziroma projektanti, ki imajo pri Zbornici za arhitekturo in prostor (ZAPS) ali Inženirski zbornici Slovenije (IZS) pridobljeno pooblastilo za projektiranje.

Vloga za izdajo gradbenega dovoljenja izgleda takole:

Read more...

Tipski načrti za hiše

28. marec 2010

Preden si izbirate tipski načrt morate poznati prostorsko ureditevene pogoje vaše občine ali lokacijsko dovoljenje (ni več obvezno za gradnjo) in to tudi upoštevati:

  • Razmerje stranic - običajno znaša 1 : 1,4
  • Streha - običajno dvokapnica, naklon običajno 40°
  • Kolenčni zid - običajno 70-100 cm
  • Možni gaberiti - za vikend naselja so manjši
  • Koliko možnih etaž - običajno K+P+M ...
Glavni tipi tlorisnih zasnov:
Stopnišče mimo dnevnega prostora

Stopnišče mimo dnevnega prostora
Stopnišče skozi dnevni prostor
Stopnišče znotraj dnevnega prostora

Pri načrtovanju hiše bodite pozorni še na vrste stopnišč:
Ravne stopnice - 9,6m2
Zavite 1/4 - 7,9m2
S podestom - 8,3 m2
Zavite 1/2 - 6,2 m2

2 x zavite - 7,1 m2
Zavite - 6,5 m2
    Povezave na strani s tipskimi načrti:
     Kaj je še pomembno:
      • Vhod v objket
      • Dostop do objekta
      • Sončni del objekta (na jugu več oken in več dnevnih prostorov)
      • Možnost postavitve pomožnega - nezahtevnega objekta (garaže, drvarnice, nadstreška....)
      • Balkoni "da ali ne"
      • Klet "da ali ne" - premislite glede na teren, saj je potreben poglobljen uvoz, škarpe (oporni zid) - primerno bolj za gradnjo v pobočju .

        Read more...

        Vrste pogodb o prepisu premoženja

        27. marec 2010

        Najbolj običajne VRSTE POGODB o premoženju so:
        (435. - 527. in 528. - 568. člen Obligacijskega zakonika)

        - PRODAJNA POGODBA:
        Z njo se prodajalec zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja, izročil kupcu tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plačal kupnino. Prodajalec se zavezuje, da bo kupcu priskrbel prodano pravico; če izvrševanje te pravice zahteva posest stvari, pa tudi, da mu bo stvar izročil.
        Oblika pogodbe: notarski zapis.
        Preklic: ni možen.

        - MENJALNA POGODBA: Z menjalno pogodbo se vsak pogodbenik zavezuje nasproti svojemu sopogodbeniku, da mu bo izročil zamenjano stvar, tako da bo ta pridobil lastninsko pravico. Predmet menjave so lahko tudi druge prenosljive pravice. Iz menjalne pogodbe nastanejo za vsakega pogodbenika obveznosti in pravice, ki nastanejo iz prodajne pogodbe za prodajalca.
        Oblika pogodbe: notarski zapis.
        Preklic: ni možen.

        - PRODAJNO NAROČILO (STARINARSKA POGODBA): S pogodbo o prodajnem naročilu se prevzemnik naročila zavezuje, da bo določeno stvar, ki mu jo je izročil naročitelj, prodal za določeno kupnino v določenem roku, ali pa mu jo v tem roku vrnil.
        Oblika pogodbe: notarski zapis.
        Preklic: ni možen.

        - DARILNA POGODBA: Z darilno pogodbo se ena oseba (darovalec) zaveže na drugo osebo (obdarjenca) neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na drugačen način v breme svojega premoženja obogatiti obdarjenca, obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja.
        Oblika pogodbe: običajno v pisni obliki (če podarjena stvar ni takoj prenešena in če se izpolni po darovalčevi smrti) z notarskim zapisom. 
        Preklic: Da možen.
        -Če pride darovalec po sklenitvi pogodbe v položaj, da je ogroženo njegovo preživljanje. 
        -Preklic ni mogoč, če bi z njim prišel obdarjenec v položaj, da bi bilo ogroženo njegovo preživljanje. -Darovalec in darovalčev dedič lahko prekliče darilno pogodbo zaradi hude nehvaležnosti. 
        -Če darovalec po sklenitvi dobi otroka, prej pa ni imel otrok. 

        - IZROČILNA POGODBA (POGODBA O IZROČITVI IN RAZDELITVI PREMOŽENJA):
        Z izročilno pogodbo se izročitelj zaveže, da bo izročil in razdelil svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem. Pogodba je veljavna le tedaj, če se z njo strinjajo vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo (potomci).
        Oblika pogodbe: notarski zapis.
        Preklic: Da možen.
        -Izročitelj lahko prekliče pogodbo zaradi hude nehvaležnosti.
        -Enako pravico ima izročitelj, če potomec ne daje njemu ali komu drugemu preživnine, ki je bila dogovorjena s pogodbo o izročitvi in razdelitvi in če ne poravna izročiteljevih dolgov, katerih poravnava mu je bila v tej pogodbi naložena.
        -V drugih primerih neizpolnitve bremen, prevzetih s pogodbo o izročitvi in razdelitvi, odloči sodišče.

        - POGODBA O DOSMRTNEM PREŽIVLJANJU
         S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (preživljalec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti.
        Oblika pogodbe: notarski zapis.
        Preklic: Da možen.
        -Preživljanec se lahko v korist preživljalca odpove razpolaganju s premoženjem, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju.Preživljalec po preživljančevi smrti ni odgovoren za njegove dolgove, pač pa se lahko določi v pogodbi, da bo on odgovoren za njegove obstoječe dolgove določenim upnikom.
        -Pogodbeni stranki lahko sporazumno razvežeta pogodbo o dosmrtnem preživljanju tudi potem, ko sta jo že začeli izpolnjevati.
        -Če postane skupno življenje neznosno, lahko vsaka stranka zahteva od sodišča, da se pogodba razveže.
        -Vsaka stranka lahko zahteva, da se pogodba razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti.
        - Če se po sklenitvi pogodbe razmere tako spremenijo, da postane izpolnitev pogodbe znatno otežkočena.
        - Sodišče lahko spremeni preživljančevo pravico v dosmrtno denarno rento, če to ustreza eni in drugi stranki.
        -Če umre preživljalec, preidejo njegove obveznosti na njegovega zakonca in na tiste potomce, posvojence ali njihove potomce, ki so poklicani k dedovanju, če ti v to privolijo. Če ti ne privolijo v nadaljevanje pogodbe o dosmrtnem preživljanju, se pogodba razveže in nimajo pravice zahtevati odškodnine za prejšnje preživljanje.
        -Če zakonec, potomci, posvojenci ali potomci posvojenca ne morejo prevzeti pogodbenih obveznosti, imajo pravico zahtevati odškodnino od preživljanca.Sodišče določi to odškodnino po prostem preudarku, upoštevajoč pri tem premoženjske razmere preživljanca in tistih, ki so bili upravičeni do nadaljevanja pogodbe o dosmrtnem preživljanju.

        - POGODBA O PREUŽITKU
        S pogodbo o preužitku se ena stranka (preužitkar) zavezuje, da bo na drugo stranko (prevzemnik) prenesla lastninsko pravico na določenih svojih nepremičninah, prevzemnik pa se zavezuje, da bo preužitkarju ali komu drugemu do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve. Prevzemnikove obveznosti se lahko dogovorijo v obliki občasnih denarnih dajatev, nudenju življenjskih potrebščin, oskrbovanju, zagotovitvi stanovanjskega prostora, prepustitvi uživanja določenega zemljišča in podobno. Če prevzemnik prevzete nepremičnine odsvoji, je za izpolnitev obveznosti iz pogodbe o preužitku odgovoren tudi novi pridobitelj, če je preužitek vpisan v zemljiško knjigo (stvarno breme).
        Oblika pogodbe: notarski zapis.
        Preklic: Da možen.
        -Če postane skupno življenje nevzdržno, lahko vsaka stranka zahteva, da se pogodba razveže.
        -Vsaka stranka lahko zahteva, da se pogodba razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti.

        Read more...

        O strani

        © 2010-2017 Vse pravice pridržane. Gradovi v oblakih.

        Hitre informacije o nakupu, gradnji in obnovi nepremičnin.

        Vse informacije na spletni strani Gradovi v oblakih so zgolj informativne narave, za točnejša navodila se obrnite na pristojne organe, ki urejajo vaše zadeve.

        Kontakt

        gradovivoblakih@yahoo.com

        Arhiv strani

          © Gradovi v oblakih 2010-2011

        Pojdi NA VRH