Legalizacija črnih gradenj 2017 in novi zakon o gradnji 2017

Brez gradbenega dovoljenja lahko gradimo le enostavne objekte. Legalizacija črne gradnje 2017 omogoča novi Gradbeni zakon (UL 61/2017) sprejet 1. novembra 2017 in objavljen Uradnem listu 61/2017 dne 2.11.2017 in stopi v veljavo 17.11.2017, uporablja pa se od 1.6.2018.

V Sloveniji so bile izvedene že tri legalizacije:
- obsežnejša legalizacija leta 1978, kjer je Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju z veljavnostjo od 17. aprila 1978 dalje v 41. f členu določal, da morajo občinske skupščine najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona z odlokom določiti merila, po katerih občinski upravni organi razvrstijo objekte, ki so že v uporabi, ki so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja, glede na dejanske okoliščine in namembnost objektov, na v zakonu določene kategorije.
- legalizacija leta 1993, ko je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/1993, v nadaljnjem besedilu; ZUN-ČG), ki je bil pripravljen pod vodstvom tedanjega ministra za okolje in prostor, Mihe Jazbinška.
- delna legalizacija leta 2003, z Zakon o graditvi objektov – ZGO-1 (Uradni list RS, št. 110/02 z dne 18. 12.2002) je bila omogočena legalizacija stavb, ki so bile zgrajene pred 31. decembrom 1967.

GRADBENI ZAKON 2017 PRINAŠA NOVOSTI:

V. poglavje: Legalizacija izvedenih gradenj pred uveljavitvijo zakona 

1. Legalizacija neskladnega objekta v okviru dopustnih odstopanj od gradbenega dovoljenja po tem zakonu 

113. člen 

(dopustna odstopanja pri neskladnih objektih) 

(1) Če je bila gradnja z dopustnimi odstopanji iz 66. člena tega zakona izvedena pred uveljavitvijo tega zakona, se lahko pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve vloži zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja v skladu s tem zakonom.
(2) Z dnem dokončnosti uporabnega dovoljenja iz prejšnjega odstavka se šteje, da objekt ni nelegalen ali neskladen.
(3) Za pripravo dokumentacije, ki se priloži zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja iz prvega odstavka tega člena, se uporabljajo predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta, ali predpisi, veljavni v času izdaje uporabnega dovoljenja, če je to za vlagatelja zahteve za legalizacijo ugodneje.

2. Legalizacija neskladnega objekta zunaj okvirov dopustnih odstopanj od gradbenega dovoljenja po tem zakonu, nelegalnega objekta ali neskladne uporabe objekta 

114. člen 

(zahteva za legalizacijo) 

(1) Če je stavba do faze grobih gradbenih del izvedena pred uveljavitvijo tega zakona ali če je gradbeno inženirski objekt dokončan in pomeni nelegalen ali neskladen objekt ali neskladno uporabo objekta zunaj okvirov dopustnih odstopanj od gradbenega dovoljenja po tem zakonu, se lahko pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve v petih letih od uveljavitve tega zakona vloži zahteva za legalizacijo.
(2) Za postopek odločanja o zahtevi iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo izdajo gradbenega dovoljenja, če v tem podpoglavju ni določeno drugače.
(3) Zahteva za legalizacijo vsebuje:
– podatke o vlagatelju zahteve (osebno ime ali firmo in prebivališče ali sedež vlagatelja);
– dokazilo o obstoju gradnje in podatke o gradnji, ki je predmet zahteve (številka parcele oziroma parcel, na katerih objekt stoji, katastrska občina in hišna številka stavbe, če je določena);
 – dokazilo iz 3. točke drugega odstavka, tretjega in četrtega odstavka 35. člena tega zakona, če vlagatelj zahteve za legalizacijo v zemljiški knjigi ni vpisan kot lastnik ali imetnik stvarne pravice, ki mu daje pravico graditi na tuji nepremičnini; – mnenja mnenjedajalcev in
– dokumentacijo za legalizacijo, izdelano v skladu z določbami 115. člena tega zakona.

115. člen

(dokumentacija za legalizacijo) 

(1) Dokumentacija za legalizacijo vsebuje:
– osebno ime in naslov ter podpis pooblaščenega arhitekta in inženirja, ki je izdelal dokumentacijo za legalizacijo,
– zemljiškokatastrski prikaz, če je objekt evidentiran, oziroma geodetski načrt z vrisanim objektom, če ta še ni evidentiran, kadar evidentiranje zahtevajo predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin,
– opis objekta, vrsto objekta in pri stavbah ter gradbeno inženirskih objektih klasifikacijsko številko v skladu s predpisom, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst objektov, ter navedbo parcelnih številk za zemljiške parcele, na katerih se nahaja objekt,
 – razvrstitev objekta glede na njegov namen v skladu s predpisom, ki ureja enotno klasifikacijo vrst objektov glede na njihov namen,
– če gre za nadzemni objekt, najmanj štiri fotografije, ki prikazujejo objekt z vseh strani neba, pri stavbah pa tudi vseh fasad stavbe,
– posnetek obstoječega stanja izvedenega objekta: pri stavbah v merilu 1:100, pri drugih vrstah objektov pa 1: 200 (priključki na komunalno opremo, tlorisi, prerezi in pogledi na vse fasade pri stavbah oziroma drugi posnetki, potrebni za prikaz objekta, če gre za gradbeni inženirski objekt), ki ustreza dejanskemu stanju na terenu.
(2) Dokumentacijo za legalizacijo podpiše pooblaščeni arhitekt ali inženir iz stroke, ki pri nameravani gradnji glede na namen gradnje prevladuje in je bil v času izdelave dokumentacije za legalizacijo vpisan v imenik pristojne poklicne zbornice.

116. člen 

(postopek legalizacije) 

(1) Ko je zahteva za legalizacijo vložena, pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda odločbo o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo v skladu z določbami tega zakona, razen če je bilo to nadomestilo že plačano.
(2) Postopek legalizacije se prekine, dokler vlagatelj s potrdilom o plačilu ne dokaže, da je plačal odmerjeno nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo. Če ni plačano v 30 dneh od pravnomočnosti odločbe o odmeri nadomestila, se zahteva za legalizacijo zavrže. Če je odobreno obročno odplačilo, se postopek legalizacije nadaljuje, ko vlagatelj s potrdilom o plačilu dokaže, da je plačal prvi obrok nadomestila za degradacijo in uzurpacijo.
(3) Pristojni upravni organ za gradbene zadeve pošlje kopijo zahteve za legalizacijo s prilogami pristojni občini, ki po uradni dolžnosti odmeri komunalni prispevek, če gre za gradnjo, za katero je treba v skladu s predpisi o urejanju prostora plačati komunalni prispevek, če ta še ni bil odmerjen in plačan.
(4) Zahtevi za legalizacijo se ugodi, če:
– je objekt skladen z veljavnimi predpisi ali s predpisi, ki so veljali v času začetka gradnje, ki je predmet legalizacije;
– je dokumentacijo za legalizacijo podpisal pooblaščeni arhitekt ali inženir, ki je bil v času izdelave dokumentacije vpisan v imenik pristojne poklicne zbornice, ter je njen sestavni del njegova podpisana izjava, da so izpolnjene zahteve iz 15. člena tega zakona po veljavnih predpisih ali predpisih, ki so veljali v času začetka gradnje;
– so bila pridobljena mnenja mnenjedajalcev, da izvedena gradnja izpolnjuje pogoje po veljavnih predpisih ali predpisih, ki so veljali v času začetka gradnje;
– je bil plačan komunalni prispevek oziroma so bile na drug zakonit način izpolnjene investitorjeve obveznosti v zvezi s plačilom komunalnega prispevka;
– je izkazana pravica graditi v skladu s 35. členom tega zakona;
– je stavba, ki je predmet zahteve, evidentirana v katastru stavb in objekt gospodarske javne infrastrukture, evidentiran v katastru gospodarske javne infrastrukture in
– je zagotovljena minimalna komunalna oskrba objekta v skladu z določbami tega zakona.
(5) Ne glede na drugo alinejo prejšnjega odstavka podpis ter izjava pooblaščenega arhitekta in inženirja nista potrebna pri nezahtevnih objektih in spremembi namembnosti.
(6) Ne glede na prvo alinejo četrtega odstavka tega člena se zahtevi za legalizacijo ugodi, če je objekt izveden na kmetijskem zemljišču z bonitetno oceno, nižjo od 40, ki se ugotovi na podlagi podatka o katastrski kulturi in katastrskem razredu parcele pred gradnjo in ob upoštevanju prevedbenih preglednic po katastrskih okrajih iz sistema katastrske klasifikacije v boniteto zemljišč in je občina v predhodni lokacijski preveritvi, izvedeni v skladu s predpisom o urejanju prostora, odobrila legalizacijo objekta.
(7) Odločba o zahtevi za legalizacijo se izda v 90 dneh od vložitve zahteve za legalizacijo.
(8) Z dnem dokončnosti odločbe iz prejšnjega odstavka se šteje, da objekt ni nelegalen ali neskladen in da ima uporabno dovoljenje v skladu s tem zakonom.
(9) Legalizacija objekta ni mogoča za objekt, ki je zgrajen po 30. aprilu 2004, če gre za objekt z vplivi na okolje ali objekt, za katerega je obvezna presoja sprejemljivosti.

Read more...

Novi Gradbeni zakon 2017 in primerjava z Zakonom o graditvi objektov, ki se bo uporabljal še do 1.6.2018

Novi Gradbeni zakon sprejet 1. novembra 2017 in objavljen Uradnem listu 61/2017 dne 2.11.2017 in stopi v veljavo 17.11.2017, uporablja pa se od 1.6.2018 in primerjava z Zakonom o graditvi objektov, ki z istim dnem preneha veljati.

Vsebina	STARI Zakon o graditvi objektov	PO NOVEM Gradbeni zakon
	Povezava: ZGO-1 Veljavnost: do 16.11.2017 Uporaba: do 31.5.2018	Povezava: GZ (UL 61/2017) Veljavnost: od 17.11.2017 Uporaba: od 1.6.2018
Odstranitev objektov	Potrebno gradbeno dovoljenje za odstranitev objekotov, manjše rekonstrukcije in začasne objekte	Odstranitev objekta se lahko začne na podlagi prijave začetka gradnje.
Okoljevarstveno soglasje	Ločen postopek	Združitev gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja v en sam postopek
Mnenja	Potrebna so bila soglasja.	Prekvalifikacija soglasij v mnenja in njihova popolna integracija v gradbeno dovoljenje
Legalizacija	Ni bil predmet zakona.	Zgrajeni neproblematični objekti do 30. aprila 2004. Glej člene 113-116 spodaj.
e-vloge	Da, neobvezno preko eUprave.	Da, vloge le v elektronski obliki, razen če to ni mogoče.
Predodločba	ne	Da, je neobvezna - kot informacija ali bo lahko pridobljeno gradbeno dovoljenje.

V. poglavje: Legalizacija izvedenih gradenj pred uveljavitvijo zakona 

1. Legalizacija neskladnega objekta v okviru dopustnih odstopanj od gradbenega dovoljenja po tem zakonu 

113. člen 

(dopustna odstopanja pri neskladnih objektih) 

(1) Če je bila gradnja z dopustnimi odstopanji iz 66. člena tega zakona izvedena pred uveljavitvijo tega zakona, se lahko pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve vloži zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja v skladu s tem zakonom.
(2) Z dnem dokončnosti uporabnega dovoljenja iz prejšnjega odstavka se šteje, da objekt ni nelegalen ali neskladen.
(3) Za pripravo dokumentacije, ki se priloži zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja iz prvega odstavka tega člena, se uporabljajo predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta, ali predpisi, veljavni v času izdaje uporabnega dovoljenja, če je to za vlagatelja zahteve za legalizacijo ugodneje.

2. Legalizacija neskladnega objekta zunaj okvirov dopustnih odstopanj od gradbenega dovoljenja po tem zakonu, nelegalnega objekta ali neskladne uporabe objekta 

114. člen 

(zahteva za legalizacijo) 

(1) Če je stavba do faze grobih gradbenih del izvedena pred uveljavitvijo tega zakona ali če je gradbeno inženirski objekt dokončan in pomeni nelegalen ali neskladen objekt ali neskladno uporabo objekta zunaj okvirov dopustnih odstopanj od gradbenega dovoljenja po tem zakonu, se lahko pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve v petih letih od uveljavitve tega zakona vloži zahteva za legalizacijo.
(2) Za postopek odločanja o zahtevi iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo izdajo gradbenega dovoljenja, če v tem podpoglavju ni določeno drugače.
(3) Zahteva za legalizacijo vsebuje:
– podatke o vlagatelju zahteve (osebno ime ali firmo in prebivališče ali sedež vlagatelja);
– dokazilo o obstoju gradnje in podatke o gradnji, ki je predmet zahteve (številka parcele oziroma parcel, na katerih objekt stoji, katastrska občina in hišna številka stavbe, če je določena);
 – dokazilo iz 3. točke drugega odstavka, tretjega in četrtega odstavka 35. člena tega zakona, če vlagatelj zahteve za legalizacijo v zemljiški knjigi ni vpisan kot lastnik ali imetnik stvarne pravice, ki mu daje pravico graditi na tuji nepremičnini; – mnenja mnenjedajalcev in
– dokumentacijo za legalizacijo, izdelano v skladu z določbami 115. člena tega zakona.

115. člen

(dokumentacija za legalizacijo) 

(1) Dokumentacija za legalizacijo vsebuje:
– osebno ime in naslov ter podpis pooblaščenega arhitekta in inženirja, ki je izdelal dokumentacijo za legalizacijo,
– zemljiškokatastrski prikaz, če je objekt evidentiran, oziroma geodetski načrt z vrisanim objektom, če ta še ni evidentiran, kadar evidentiranje zahtevajo predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin,
– opis objekta, vrsto objekta in pri stavbah ter gradbeno inženirskih objektih klasifikacijsko številko v skladu s predpisom, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst objektov, ter navedbo parcelnih številk za zemljiške parcele, na katerih se nahaja objekt,
 – razvrstitev objekta glede na njegov namen v skladu s predpisom, ki ureja enotno klasifikacijo vrst objektov glede na njihov namen,
– če gre za nadzemni objekt, najmanj štiri fotografije, ki prikazujejo objekt z vseh strani neba, pri stavbah pa tudi vseh fasad stavbe,
– posnetek obstoječega stanja izvedenega objekta: pri stavbah v merilu 1:100, pri drugih vrstah objektov pa 1: 200 (priključki na komunalno opremo, tlorisi, prerezi in pogledi na vse fasade pri stavbah oziroma drugi posnetki, potrebni za prikaz objekta, če gre za gradbeni inženirski objekt), ki ustreza dejanskemu stanju na terenu.
(2) Dokumentacijo za legalizacijo podpiše pooblaščeni arhitekt ali inženir iz stroke, ki pri nameravani gradnji glede na namen gradnje prevladuje in je bil v času izdelave dokumentacije za legalizacijo vpisan v imenik pristojne poklicne zbornice.

116. člen 

(postopek legalizacije) 

(1) Ko je zahteva za legalizacijo vložena, pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda odločbo o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo v skladu z določbami tega zakona, razen če je bilo to nadomestilo že plačano.
(2) Postopek legalizacije se prekine, dokler vlagatelj s potrdilom o plačilu ne dokaže, da je plačal odmerjeno nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo. Če ni plačano v 30 dneh od pravnomočnosti odločbe o odmeri nadomestila, se zahteva za legalizacijo zavrže. Če je odobreno obročno odplačilo, se postopek legalizacije nadaljuje, ko vlagatelj s potrdilom o plačilu dokaže, da je plačal prvi obrok nadomestila za degradacijo in uzurpacijo.
(3) Pristojni upravni organ za gradbene zadeve pošlje kopijo zahteve za legalizacijo s prilogami pristojni občini, ki po uradni dolžnosti odmeri komunalni prispevek, če gre za gradnjo, za katero je treba v skladu s predpisi o urejanju prostora plačati komunalni prispevek, če ta še ni bil odmerjen in plačan.
(4) Zahtevi za legalizacijo se ugodi, če:
– je objekt skladen z veljavnimi predpisi ali s predpisi, ki so veljali v času začetka gradnje, ki je predmet legalizacije;
– je dokumentacijo za legalizacijo podpisal pooblaščeni arhitekt ali inženir, ki je bil v času izdelave dokumentacije vpisan v imenik pristojne poklicne zbornice, ter je njen sestavni del njegova podpisana izjava, da so izpolnjene zahteve iz 15. člena tega zakona po veljavnih predpisih ali predpisih, ki so veljali v času začetka gradnje;
– so bila pridobljena mnenja mnenjedajalcev, da izvedena gradnja izpolnjuje pogoje po veljavnih predpisih ali predpisih, ki so veljali v času začetka gradnje;
– je bil plačan komunalni prispevek oziroma so bile na drug zakonit način izpolnjene investitorjeve obveznosti v zvezi s plačilom komunalnega prispevka;
– je izkazana pravica graditi v skladu s 35. členom tega zakona;
– je stavba, ki je predmet zahteve, evidentirana v katastru stavb in objekt gospodarske javne infrastrukture, evidentiran v katastru gospodarske javne infrastrukture in
– je zagotovljena minimalna komunalna oskrba objekta v skladu z določbami tega zakona.
(5) Ne glede na drugo alinejo prejšnjega odstavka podpis ter izjava pooblaščenega arhitekta in inženirja nista potrebna pri nezahtevnih objektih in spremembi namembnosti.
(6) Ne glede na prvo alinejo četrtega odstavka tega člena se zahtevi za legalizacijo ugodi, če je objekt izveden na kmetijskem zemljišču z bonitetno oceno, nižjo od 40, ki se ugotovi na podlagi podatka o katastrski kulturi in katastrskem razredu parcele pred gradnjo in ob upoštevanju prevedbenih preglednic po katastrskih okrajih iz sistema katastrske klasifikacije v boniteto zemljišč in je občina v predhodni lokacijski preveritvi, izvedeni v skladu s predpisom o urejanju prostora, odobrila legalizacijo objekta.
(7) Odločba o zahtevi za legalizacijo se izda v 90 dneh od vložitve zahteve za legalizacijo.
(8) Z dnem dokončnosti odločbe iz prejšnjega odstavka se šteje, da objekt ni nelegalen ali neskladen in da ima uporabno dovoljenje v skladu s tem zakonom.
(9) Legalizacija objekta ni mogoča za objekt, ki je zgrajen po 30. aprilu 2004, če gre za objekt z vplivi na okolje ali objekt, za katerega je obvezna presoja sprejemljivosti.

Read more...

Google street view Slovenia - Google maps

KAJ JE TO STREET VIEW
Storitev Street View ponuja 360-stopinjske fotografije slovenskih ulic in turističnih znamenitosti. V Sloveniji so snemali julija 2013 s pričetkom v Ljubljani. Slovenija je 55. država za katero so na voljo ti podatki. Zakrite so registrske tablice, hišne številke, obraze itd. Ponujena pa nam je možnost, da lahko tudi sami zahtevamo dodatno zameglitev.

KJE NAJDEM APLIKACIJO:
https://www.google.com/maps

NAVODILA ZA ISKANJE V APLIKACIJI Google street view - Google maps :
1. V iskalno polje zgoraj vtipkajte znamenitost ali ulico, ki jo iščete
npr. Prešernov trg
2. Ikono človečka (nahaja se nad drsnikom + -) kliknite z levo miškino tipko in jo držite dokler niste na mestu želene ulice. Krogec pod človečkom je ciljna točka. Vrtite sliko poljubno s pomočjo miške, tipk na tipkovnici ali orodja za vrtenje na sliki. Namig: Ko držite človečka se pojavijo modre ceste po katerih je Googlov avto snemal. V desnem kotu spodaj pa lahko preklapljate na pogled načrta ulic.

Read more...

Osebna služnost in nepremičninski davek

OSEBNA SLUŽNOST: Osebna služnost je pravica imetnika, da uporablja tujo stvar ali izkorišča pravico in traja najdlje do imetnikove smrti. Če je osebna služnost ustanovljena v korist pravne osebe, čas njenega trajanja ne sme biti daljši od trideset let. Imetnik osebne služnosti ne more prenesti, lahko pa prenese njeno izvrševanje, če ta zakon tako določa.

NEPREMIČNINSKI DAVEK:

Z urejeno osebno služnostjo na nepremičnini, lahko pridobite status rezidenčne nepremičnine. Potrebno pa je upoštevati naslednje omejitve in lastnosti:

• Samostojnost nepremičnine: Osebna služnost mora biti vpisana na celotno nepremičnino, pri čemer se za namene davka na nepremičnine kot samostojna nepremičnina upošteva nepremičnina, kot je na presečni datum evidentirana v registru nepremičnin s samostojno identifikacijsko oznako.
• Zavezanec za plačilo davka: Imetnik osebne služnosti postane zavezanec za davek na nepremičnine.
• Solastništvo: Skladno z določbami Stvarnopravnega zakonika se osebna služnost lahko ustanovi tudi na solastniškem deležu. Vendar pa glede na določbe Zakona o davku na nepremičnine imetnik osebne služnosti na deležu nepremičnine ne bo zavezanec za davek na nepremičnine, saj osebna služnost ni vpisana na celotni nepremičnini. Zavezanec za davek v tem primeru je solastnik deleža, na katerem je ustanovljena osebna služnost. 
• Tuja stvar: Osebna služnost je stvarna pravica na tuji stvari. Torej osebne služnosti ne morete podeliti osebi, ki je že solastnik.
• Izogib zakonskim obveznostim: Zakon o notarjatu v 23. členu določa da Notar ne sme opravljati zadev iz 2. člena tega zakona v poslih, ki so po zakonu nedopustni ali o katerih sumi, da jih stranke sklepajo samo navidezno ali zato, da bi se izognile zakonskim obveznostim ali da bi protipravno oškodovale tretjo osebo. Prav tako notar ne sme poslovati z osebo, o kateri ve, da zaradi mladoletnosti ali iz drugega zakonskega razloga ni sposobna skleniti pravnega posla.
• Prepis in bremenitev otrok: Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerij v 111. členu določa, da starši smejo s privolitvijo centra za socialno delo odsvojiti ali obremeniti stvari iz premoženja svojega otroka samo zaradi njegovega preživljanja, vzgoje in izobrazbe, ali če to zahteva kaka druga njegova korist.

VRSTE OSEBNIH SLUŽNOSTI:
1. UŽITEK: Užitek je osebna služnost, ki daje pravico uporabljati in uživati tujo stvar ali pravico tako, da se ohranja njena substanca. Predmet užitka je lahko nepotrošna stvar ali pravica, iz katere izvirajo obresti ali druge koristi. Užitkar svoje pravice ne more prenesti, lahko pa prenese njeno izvrševanje. Predmet užitka je lahko tudi solastniški delež. V tem primeru ima užitkar pravico izvrševati užitek v obsegu solastnikove pravice. Užitek se lahko ustanovi tudi na delu nepremičnine tako, da nepremičnino skupaj uporabljata in jo uživata lastnik in užitkar. V tem primeru se v njunem medsebojnem razmerju šteje, kot da bi bil z užitkom obremenjen solastniški delež, ki ustreza obsegu uporabe stvari v korist užitkarja. V razmerju do tretjih pa se šteje, da je nepremičnina obremenjena kot celota. Užitek nastane na podlagi pravnega posla ali sodne odločbe. Za nastanek užitka se poleg veljavnega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti užitek, zahteva še izpolnitev drugih pogojev, ki jih določa ta zakon. Za pridobitev užitka na nepremičnini se zahteva zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo. Užitek na premičnini se pridobi z izročitvijo stvari. Užitek na pravici se pridobi s poslom, ki je potreben za prenos pravice. Užitek nastane z dnem, ko postane sodna odločba pravnomočna. Užitkar mora lastnika obveščati o vseh okoliščinah, pomembnih za stvar in mu dopustiti, da jo enkrat letno pregleda. Užitkar mora med trajanjem užitka kot dober gospodar vzdrževati stvar v skladu z njenim gospodarskim namenom. Užitkarja bremenijo vsi stroški rabe kot tudi stvarna bremena in javne dajatve ne glede na korist, ki jo ima od užitka. Če užitkar ne izpolni katere od obveznosti iz prejšnjega odstavka in je ogrožena substanca stvari, lahko lastnik od užitkarja zahteva primerno zavarovanje. Če mu užitkar tega zavarovanja ne da, lahko lastnik zahteva predčasno prenehanje užitka. V tem primeru ima užitkar pravico do nadomestila za predčasno prenehanje, ki ga sodišče določi, upoštevaje stanje stvari in pričakovano trajanje užitka. Izredna popravila 238. člen (1) Če je treba zaradi višje sile ali izrabe stvari opraviti popravilo, ki presega okvire vzdrževanja, mora užitkar o tem nemudoma obvestiti lastnika. (2) Če lastnik v primeru iz prejšnjega odstavka na svoje stroške opravi popravilo, mu užitkar dolguje obresti na vrednost opravljenih del, potrebnih za vzpostavitev stanja stvari ob ustanovitvi užitka. Obresti zapadejo v plačilo konec vsakega koledarskega leta, za zadnje leto pa ob prenehanju užitka. (3) Če lastnik v primeru iz prvega odstavka tega člena v razumnem roku noče opraviti popravila, ga lahko opravi užitkar na svoje stroške. Povrnitev teh stroškov se lahko zahteva ob prenehanju užitka po pravilih, ki veljajo za dobrovernega posestnika. Užitkar mora dopustiti lastniku stvari, da med trajanjem užitka na svoje stroške opravi izboljšave stvari. Za čas, ko je zaradi izvedbe del omejena užitkarjeva pravica, mu lastnik dolguje denarno nadomestilo. Po prenehanju užitka mora posestnik vrniti stvar njenemu lastniku. Če stvari ni mogoče vrniti v stanju, v kakršnem je bila v trenutku ustanovitve užitka, lahko lastnik zahteva nadomestilo za izgubo zaradi poslabšanja. Užitkar ne odgovarja zaradi poslabšanj, ki so posledica redne uporabe stvari ali višje sile. Užitek preneha s potekom časa, odpovedjo užitkarja ali s smrtjo oziroma prenehanjem užitkarja. Odpoved je enostranska izjava užitkarja, da se svoji pravici odpoveduje. Če je predmet užitka nepremičnina, užitek preneha z izbrisom iz zemljiške knjige. Užitek preneha, če je stvar uničena. Če na mesto uničene stvari stopi nova stvar ali pravica, se užitek prenese na to stvar ali pravico.  Predmet užitka so lahko tudi potrošne stvari in pravice, ki ne dajejo obresti ali koristi. V tem primeru se šteje, da je bila dana v užitek denarna vrednost stvari ali pravice, ki se ob prenehanju užitka vrne lastniku. Če je tako posebej dogovorjeno, mora užitkar vrniti valorizirano glavnico. Za nepravi užitek se smiselno uporabljajo določila tega zakona o užitku. Vsi zahtevki za nadomestilo iz razmerja med lastnikom in užitkarjem zastarajo v enem letu od njihovega nastanka.

2. RABA: Raba je osebna služnost, ki daje pravico uporabljati tujo stvar v skladu z njenim gospodarskim namenom za potrebe imetnika služnosti tako, da se ohranja njena substanca. Predmet rabe so lahko samo nepotrošne stvari.  Imetnik rabe lahko uporablja stvar v obsegu, ki izhaja iz pravnega naslova, ki je podlaga za ustanovitev. Imetnik izvrševanja rabe ne more prenesti na tretjo osebo. Za osebno služnost rabe se smiselno uporabljajo določila tega zakona o užitku. Če je obseg rabe določen tako, da lahko stvar uporabljata skupaj lastnik in imetnik rabe, se smiselno uporabljajo določila tega zakona o užitku na delu nepremičnine.

3. SLUŽNOST STANOVANJA: Služnost stanovanja je osebna služnost, ki daje pravico uporabljati tuje stanovanje ali njegov del za potrebe imetnika služnosti in njegove družine tako, da se ohranja njegova substanca. Imetnik služnosti stanovanja ima pravico do uporabe skupnih delov stanovanjske hiše. Izvrševanja služnosti stanovanja se ne more prenesti na tretjo osebo. Za osebno služnost stanovanja se smiselno uporabljajo določila tega zakona o užitku.

Več info: http://www.vlada.si/teme_in_projekti/nepremicnine_in_davek/osebna_sluznost/

Read more...

Cena kurilno olje, drva, sekanci, peleti, plin, elektrika

Poraba goriva in način ogrevanja pri enodružinski hiši (novogradnja, 150m2, dobra izolacija, 24 000 kw na leto):

Vrsta goriva		Letna poraba	Cena na enoto	Letni strošek
Kurilno olje		2300 l / leto	0,996 EUR/liter +46 prevoz Preveri ceno na Petrol.si.	2337 EUR
Trda goriva (drva oz. polena) kotel s sesalnim ventilatorjem		12 m3	70 EUR / m3 (razrezana)	840 EUR
Sekanci		28 m3	20 EUR / m3	560 EUR
Peleti		4,8 t ali 7,5 m3	180 EUR / t 230 EUR / t (smrekovi peleti)	864 EUR 1104 EUR
Utekočinjen naftni plin	plinohrami	3385 l	0,897 EUR / l Preveri ceno na Petrol.si.	3036EUR
Zemeljski plin	plinovodno omrežje	2477 Sm3	0,49338 EUR / Sm3 Preveri ceno na Petrol Energetika.	1222 EUR
Toplotna črpalka zrak-voda		cca 30 kWh na dan*30 dni * 5 mesecev = 4500 kWh na leto	cca 0,136678  EUR / kWh Preveri ceno na Pocenielektrika.si.	615 EUR
Toplotna črpalka zemlja-voda (zemeljski kolektorji)		cca 20 kWh na dan*30 dni * 5 mesecev = 3000 kWh na leto	cca 0,143167 EUR / kWh Preveri ceno na Pocenielektrika.si.	429 EUR
Toplotna črpalka voda-voda (vrtina do podtalnice)		cca 20 kWh na dan*30 dni * 5 mesecev = 3000 kWh na leto	cca  0,143167 EUR / kWh Preveri ceno na Pocenielektrika.si.	429 EUR
Električni radiatorji	90 W / m2	2700 kWh / mesečno * 5 mesecev = 13500 kWh na leto	cca 0,128041 EUR / kWh Preveri ceno na Pocenielektrika.si.	1728 EUR
Termoakumulacijska peč	potrebna moč 2kW (2000 W) za 20 m2 pri 1200 ur delovanja v sezoni	2/20 kW*1200 h*150 m2 prostora v hiši =18000 kWh na leto (3600 kWh na mesec)	cca 0,1269 EUR / kWh Preveri ceno na Pocenielektrika.si.	2285 EUR (457 / mesec)

Posodobljeno: 01.04.2012, 25.11.2013

Merske enote – razlaga

Kubični meter (m3) je prostornina lesa brez vmesnih, praznih prostorov (prostornina kocke s stranicami 1 m). Uporablja se kot mera za okrogli les.

Prostorninski meter (prm) je skladovnica (velikosti kocke s stranicami 1 m) zloženih kosov lesa vključno z zračnimi vmesnimi prostori. Uporablja se kot mera za polena, cepanice in okroglice.

Nasuti meter (nm3) je nasutje manjših kosov lesa (drva, sekanci, žagovina itd.) v zaboju s prostornino 1m3.

Klaftra (star ljudski izraz) prostorninska mera, zlasti za drva, približno 4 m3 višine 1 m.
Pretvori
Izpolni rumeno polje in izberi in menijev in klikni na gumb "Izračunaj".

Oblika goriva: Goli Polena (1m) (zložena) Polena (30 cm) (zložena) Polena (30 cm) (nasuta) Lesni sekanci (<5 cm)

Količina:

Želena oblika goriva: Goli Polena (1m) (zložena) Polena (30 cm) (zložena) Polena (30 cm) (nasuta) Lesni sekanci (<5 cm)

Rezultat:

Cene energentov lahko preveriš tudi na Ensvet Nova Gorica.

Read more...

Cena vode, kanalizacije po novi uredbi

Komunalne storitve bodo morale imeti naslednje lastnosti ločeno prikazane na računu:
- Oblikovano ceno storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami.
- Storitev odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode se obračunavajo v m3 glede na količino padavin, ki padejo na tlorisno površino strehe*, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi.
- Če se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se vodarina obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 1,2 m3 na dan za vodomer s faktorjem omrežnine 1.

Občine morajo uskladiti svoje predpise in sprejeti cene v skladu s to uredbo najpozneje v 15-ih mesecih po uveljavitvi (1.1.2013) te uredbe - torej do 31.3.2014.

Več na: Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja


*Kaj naj bi pomenil izraz tlorisna površina strehe?
strešina -e ž (e) nagnjena ploskev strehe: z bobrovci krita strešina: naklon strešine • nar. stanovanje pod strešino na podstrešju

tloris in tloris -a m (i; o) 1. grafični prikaz vodoravnega prereza stavbe,
predmeta s podatki o merah: narisati, povečati tloris; vnesti mere v tloris; tloris hiše, stroja; tloris kleti, nadstropja // podoba, oblikovanost stavbe, predmeta, prostora v vodoravnem prerezu, gledana od zgoraj: izkopavanja so odkrila tloris gradu, mesta; okrogel, podolžen tloris; stanovanjski tlorisi; v nadstropju je tloris drugačen kot v pritličju / stavba je v tlorisu kvadratna * arhit. bazilikalni tloris 2. geom. projekcija predmeta navadno na vodoravno ravnino: naris in tloris 3. knjiž. temelj, osnova: idejni tloris romana; metrični tloris pesmi

Vir: SSKJ

Read more...

Vrste objektov, enostavni, nezahtevni, manj zahtevni, zahtevni

Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS) omogoča s 9.3.2013 gradnjo večjih kvadratur nezahtevnih in enostavnih objektov. !!! Objekti, zgrajeni pred uveljavitvijo te uredbe, se razvrstijo po določbah te uredbe, če je za investitorja to ugodneje, prekinjeni so tudi inšpekcijski postopki.

ENOSTAVNI OBJEKTI (ni potrebno GRADB. DOVOLJ.)

NEZAHTEVNI OBJEKTI - več tukaj. (GRAD. DOVOLJ. -samo vloga na upravni enoti brez načrta - projekta) Veljavnost grad. dovolj. 1 leto

MANJ ZAHTEVNI OBJEKTI (obvezno GRAD. DOVOLJ. s projektom) Veljavnost grad. dovolj. 2 leti

ZAHTEVNI OBJEKTI (obvezno GRAD. DOVOLJ. s projektom) Veljavnost grad. dovolj. 3 leta

UREDITEV OD 9.3.2013 DALJE:

Vrsta objekta	Nezahteven - NOVO	Enostaven - NOVO
Majhna stavba (stavba majhnih dimenzij, v pritlični, enoetažni izvedbi, ki ni namenjena bivanju, lahko tudi prislonjena k stavbi, objekti v javni rabi)	Površinado vključno 50 m2	Noben
Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (stavba majhnih dimenzij, v pritlični, enoetažni izvedbi, samostojna ali prislonjena k stavbi, objekti v javni rabi)	Noben	Površina do vključno 20 m2
Ograja	Višina nad 2 m do vključno 3 m	Višina do vključno 2 m
Podporni zid (konstrukcija med dvema višinama zemljišča, ki preprečuje premik (zdrs) zemljine. Pri računanju višine podpornega zidu z ograjo se upošteva le merilo za podporni zid)	Višinska razlika med zemljiščem do 1,5 m	Višinska razlika med zemljiščem do 0,5 m
Mala komunalna čistilna naprava (naprava za čiščenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo, manjšo od 2000 PE)	Zmogljivost od 50 PE do vključno 200 PE	Zmogljivost do vključno 50 PE
Nepretočna greznica (vodotesen zbiralnik za komunalno odpadno vodo)	Prostornina nad 30 m3 do vključno 50 m3	Prostornina do vključno 30 m3
Vodnjak, vodomet	Višina nad 5 m, globina nad 30 m	Višina do vključno 5 m, globina do vključno 30 m
Objekt za rejo živali (enoetažen objekt, namenjen reji živali)	Stavbe: do vključno 100 m2 Ribogojnice: do vključno 2000 m³	Noben
Pomožni kmetijsko-gozdarski objekt (objekt, namenjen kmetijski pridelavi, gozdarskim opravilom in vrtnarjenju)	Stavbe: do vključno 150 m2 in višina do vključno 6 m Stolpni silosi: višina nad 5 m do vključno 10 m Gradbenoinženirski objekti: višina nad 5 m do vključno 10 m Dvojni kozolci (toplarji): površina do vključno 150 m2	Stavbe: površina do vključno 40 m2  Stolpni silosi: višina do vključno 5 m Gradbenoinženirski objekti: višina do vključno 5 m Gozdne prometnice: vse Dvojni kozolci (toplarji): površina do vključno 40 m2 Zbiralnik gnojnice in gnojevke: noben

Objavljeno: 10.4.2010, posodobljeno 2.3.2013, 20.3.2013, 5.10.2013

Read more...

Gradbeno dovoljenje za NEZAHTEVNE OBJEKTE in ENOSTAVNE OBJEKTE (garažo, drvarnico, uto, pomožni objekt, kozolec)

Gradbeno dovoljenje je odvisno od vrste objekta.  Gradbeno dovoljenje za nezahtevni objekt se pridobi z vlogo na upravni enoti na območju kjer je nameravana gradnja. Postopek se vodi po enostavnem postopku in mu ni treba priložiti projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, temveč se izpolni poseben obrazec za vlogo, vlogi se priloži še soglasja pristojnih soglasodajalcev in dokazilo o pravici graditi, če pravica še ni vpisana v zemljiško knjigo.

1. Velikost je  običajno do 50 m2 (kmetijski do 150 m2)

→

2.Sami si izrišemo idejno skico (tloris, prerezi) !!! NE POTREBUJEMO ARHITEKTA

→

3. Pridobimo morebitno dokumentacijo ***

→

4. Na pristojni upravni enoti oddamo vlogo za Gradbeno dovoljenje za nezahteven objekt in plačamo takso 22,66€ e-uprava: Vloga za izdajo dovoljenja za nezahtevni objekt

!!! Ni potrebno prilagati projekta (načrta, ki ga rišejo arhitekti), ampak oddamo le vlogo:

*** Potrebna dokumentacija:
-Soglasja pristojnih soglasodajalcev (če se gradi v območju varovalnega pasu gosp. javne infrast. ali varov.območij)
-Prikaz lege objekta na zemljišču, tako da je razviden njegov tlorisni položaj in oblika na zemljiško katastrskem prikazu v merilu 1:500 ali 1:1000, z navedbo odmikov objekta od parcelnih mej sosednjih zemljišč (TO PRIPRAVITE SAMI)
-Dokazilo o pravici graditi, če ta pravica še ni vpisana v zemljiško knjigo

UREDITEV OD 9.3.2013:
Nezahtevni objekti so opredeljeni v Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/2013-velja od 9.3.2013, 24/2013-velja od 21.3.2013 in 23/2013-velja od 29.3.2013), ki omogoča  gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov. Objekti, zgrajeni pred uveljavitvijo te uredbe, se razvrstijo po določbah te uredbe, če je za investitorja to ugodneje, prekinjeni so tudi inšpekcijski postopki. 27.3.2013 je ministrstvo objavilo še dodatna pojasnila.

Vrsta objekta	Nezahteven - NOVO	Enostaven - NOVO	Nezahteven - STARA UREDBA do 8.3.2013	Enostaven-STARA UREDBA do 8.3.2013
Majhna stavba (stavba majhnih dimenzij, v pritlični, enoetažni izvedbi, ki ni namenjena bivanju, lahko tudi prislonjena k stavbi, objekti v javni rabi)	Površina nad 30 m2 do vključno 50 m2	Noben Površina do vključno 30 m2	Drvarnica do 12 m2, višina največ 3 m Garaža do 30 m2 višina največ 3,5 m. Steklenjak do 30 m2, višina največ 3,5 m. Uta do 15 m2, višina največ 3 m.	Nadstrešek do 30m2
Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (stavba majhnih dimenzij, v pritlični, enoetažni izvedbi, samostojna ali prislonjena k stavbi, objekti v javni rabi)	Noben	Površina do vključno 20 m2
Ograja	Višina nad 2 m do vključno 3 m	Višina do vključno 2 m	Višina do 2.2 m	Nobena
Podporni zid (konstrukcija med dvema višinama zemljišča, ki preprečuje premik (zdrs) zemljine. Pri računanju višine podpornega zidu z ograjo se upošteva le merilo za podporni zid)	Višinska razlika med zemljiščem do 1,5 m	Višinska razlika med zemljiščem do 0,5 m	Višina do 1.5 m	Noben
Mala komunalna čistilna naprava (naprava za čiščenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo, manjšo od 2000 PE)	Zmogljivost od 50 PE do vključno 200 PE	Zmogljivost do vključno 50 PE	PE Zmogljivost do vključno 50 PE
Nepretočna greznica (vodotesen zbiralnik za komunalno odpadno vodo)	Prostornina nad 30 m3 do vključno 50 m3	Prostornina do vključno 30 m3	Prostornina do 50 m3
Vodnjak, vodomet	Višina nad 5 m, globina nad 30 m	Višina do vključno 5 m, globina do vključno 30 m	Noben	Vrtina, vodnjak do 30m globine
Objekt za rejo živali (enoetažen objekt, namenjen reji živali)	Stavbe: površina nad 40 m2 do vključno 100 m2 Ribogojnice: prostornina od 250 m³ do vključno 2000 m³	Noben Stavbe: površina do vključno 40 m2 Čebelnjak: višina praviloma do vključno 4,5 m Ribogojnice: prostornina do vključno 250 m³	Noben	Čebelnjak do 20m2 in višino do 3m, Ribnik do 30 m2 (beton) ali 100m2 (naravna kotanja) z globino do 2m
Pomožni kmetijsko-gozdarski objekt (objekt, namenjen kmetijski pridelavi, gozdarskim opravilom in vrtnarjenju)	Stavbe: površina nad 40 m2 do vključno 150 m2 in višina nad 5 m do vključno 6 m Stolpni silosi: višina nad 5 m do vključno 10 m Gradbenoinženirski objekti: višina nad 5 m do vključno 10 m Dvojni kozolci (toplarji): površina nad 40 m2 do vključno 150 m2	Stavbe: površina do vključno 40 m2 in višina do vključno 5 m  Stolpni silosi: višina do vključno 5 m Gradbenoinženirski objekti: višina do vključno 5 m Gozdne prometnice: vse Dvojni kozolci (toplarji): površina do vključno 40 m2 Zbiralnik gnojnice in gnojevke: noben	Toplar do 150 m2, višine do 6 m; Kmečka lopa do 30 m2 in višino do 5 m, Rastlinjak, višine do 3 m, Koritasti silos, do 150 m2, višine do 8 m Stolpasti silos do 30 m2, višine do 8 m, Skedenj, do 150 m2 in višine do 6 m, Senik, do 150 m2 in višine do 6 m, Gnojišče, do 200 m2 in višine do 2 m, Zbiralnik gnojnice (gnojevke) do 150 m3; Vodni zbiralnik, do 1000 m3 globine do 2 m, Betonsko korito, do 20 m3; Poljska pot, širina do 2,5 m; Gozdna cesta, dolžina do 2 km, širina vozišča v premi do 3,5 m; Grajena gozdna vlaka, dolžina do 1 km; Obora za rejo divjadi Steklenjak, do 30 m2 in višino do 3,5 m	Krmišče do 30 m2, Poljska pot, gozdna pot, Molzišče do 30 m2, Hlevski izpust do 180 m2, Senik do 30 m2, Enojni kozolec z dolžino do 30 m, Kašča do 20 m2, Ograje za pašo do višine 1,5 m

Objavljeno: 11.4.2010, posodobljeno 1.3.2013, 20.3.2013, 19.11.2013

Read more...

Ekosklad nepovratne subvencije 2013 za peči, fasade, okna

 Za katere naložbe (SEZNAMI: peči, okna, toplotne črpalke) lahko pridobite subvencije:

A - vgradnja solarnega ogrevalnega sistema v stanovanjski stavbi
B - vgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na lesno biomaso
C - vgradnja toplotne črpalke za pripravo sanitarne tople vode in/ali centralno ogrevanje stanovanjske stavbe.
D - priključitev na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije ob prvi vgradnji sistema centralnega ogrevanja v starejši stanovanjski stavbi
E - vgradnja lesenega zunanjega stavbnega pohištva v starejši stanovanjski stavbi
F - toplotna izolacija fasade starejše eno ali dvostanovanjske stavbe
G - toplotna izolacija strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru v starejši eno ali dvostanovanjski stavbi
H - vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v stanovanjski stavbi
I - gradnja ali nakup nizkoenergijske in pasivne stanovanjske stavbe eno ali dvostanovanjske stavbe
J - nakup stanovanja v tri- in večstanovanjski stavbi, zgrajeni ali prenovljeni v pasivnem energijskem razredu

Kdaj bo objavljen razpis?

LETO	RAZPIS	ROK ODDAJE
2013	Razpis Ekosklada za leto 2013 Javni poziv 2013, Vloga (ukrepi A-H)	Vlagatelji se lahko prijavijo na javni poziv od 11. 1. 2013 dalje. Javni poziv velja do objave zaključka javnega poziva v Uradnem listu RS, vendar najkasneje do 31. 12. 2013.
2012	Razpis Ekosklada za leto 2012 Javni poziv 2012, Vloga (ukrepi A-H), Vloga (ukrepi I-J)	Razpis je končan. Vlagatelji se lahko prijavijo na javni poziv od 1. 1. 2012 dalje. Javni poziv velja do objave zaključka javnega poziva v Uradnem listu RS, vendar najkasneje do 31. 12. 2012.
2011	Razpis Ekosklada za leto 2011 Javni poziv 2011, Vloga (ukrepi A-H), Vloga (ukrepi I-J)	Razpis je končan. Rok oddaje 1. 1. 2011  do 31. 12. 2011. Ne prezrite: Glavne spremembe razpisa 2011
2010	Javni poziv 2010, Dokumentacija za prijavo na poziv	Razpis je končan. Rok oddaje 21.5.2010 do 31.7.2010
2009	Razpis Ekosklada za leto 2009 Javni poziv 2009,	Razpis je končan.

Višina subvencije?
- največ 20 - 25 % naložbe z omejitvami pri določenih zneskih (podrobnosti poglejte pri razpisnih pogojih za namene A, B, C, D, E in F).

Kako se prijavim?
- po razpisnih pogojih predložite dokumentacijo (predračune,  fotografije...)
- vložite vlogo za pridobitev spodbude za posamezen namen na Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, Tivolska cesta 30, Ljubljana,

Več na: Eko sklad

Read more...

Znižanje, ukinitev odškodnin za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč

Znižanje, ukinitev odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč
NOVO
31.7.2012 V Uradnem listu št. 58/2012  je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-D), ki ukinja (pod boniteto 50) oz. zmanjšuje odškodnino zaradi spremembe namambnosti ter omogoča vračilo odškodnin (na podlagi vloge v 6 mesecih).

ODŠKODNINA = tlorisna površina kmetijske rabe * A

pri čemer se faktor A določi glede na boniteto zemljišča, na katerem leži tloris objekta in ki se vodi v zemljiškem katastru, in znaša: a) za gradnjo objektov, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov uvrščeni v skupino objektov transportne infrastrukture in drugih gradbeno inženirskih objektov: – boniteta zemljišča od 51 do 60: 1 euro,
– boniteta zemljišča od 61 do 75: 3 eure,
– boniteta zemljišča od 76 do 100: 5 eurov;
b) za gradnjo drugih objektov:
– boniteta zemljišča od 51 do 60: 4 eure,
– boniteta zemljišča od 61 do 75: 12 eurov,
– boniteta zemljišča od 76 do 100: 20 eurov.
Če tloris objekta leži na parcelah različnih bonitet, se za vsak del tlorisa kmetijske rabe upošteva pripadajoča boniteta.
Če tloris objekta leži na parceli, ki ima poleg bonitete večje od 50 tudi boniteto nič, se za izračun odškodnine zaradi spremembe namembnosti upošteva boniteta večja od 50.

20.7.2012 Državni zbor z absolutno večino glasov (49 za in 17 proti) ponovno odločil za znižanje/odpravo odškodnin.

18.7.2012 Državni svet je na izredni seji izglasoval odložilni veto na novelo zakona o kmetijskih zemljiščih. DZ bo moral o zakonu tako odločiti še enkrat, za njegovo ponovno sprejetje pa je potrebno vsaj 46 glasov.

11.7.2012 Državni zbor podprl znižanje odškodnin za gradnjo na kmetijskih zemljiščih in sprejel novelo zakona o kmetijskih zemljiščih (48 za in 12 proti), ki:
-znižuje odškodnine za pozidave kmetijskih zemljišč
-ukinja odškodnine za zemljišča, ki imajo boniteto nižjo od 50
-višina odškodnine bo odvisna tlorisa objekta in ne več od celotnega zemljišča.

Vir: Predlog 30.5.12 (besedilo), amandma 18.6.12 (besedilo k 3. členu)

Za jeseni koalicija pripravlja novo zakonodajo, ki bo uredila nadomestila.
______________________________

Pa se vrnimo na do sedaj veljavno odškodnino.

Od 8.6.2011 velja sprememba zakona o kmetijskih zemljiščih (UL 43/11), ki uvedla odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča v zazidljivo - stavbno zemljišče.
Višina odškodnine je bila odvisna od:

• bonitete zemljišča (do podatka o boniteti pridete v Javnem vpogledu v nepremične - Geodetska uprava RS), 
• dejanske rabe zemljišča (preverite v GERK-ih Grafične enote rabe kmetijskih zemljišč - glej Kontrolni sloj 2011, raba _18.6.2011)

 Plačilo odškodnine je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja za npr. hišo. Pri nezahtevnih objektih (garažah, utah, drvarnicah...) se odškodnina na obračunava.

Katera zemljišča spadajo v določanje odškodnin?
Za določanje odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in za izvajanje določb, ki se nanašajo na skupne pašnike, se poleg zemljišč območja trajno varovanih kmetijskih zemljišč in območja ostalih kmetijskih zemljišč za kmetijska zemljišča štejejo tudi zemljišča, ki so s prostorskimi akti lokalnih skupnosti določena za nekmetijsko namensko rabo in so v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: evidenca dejanske rabe zemljišč) uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine.

Kdo plača odškodnino?
Investitor, ki vloži vlogo za izdajo dovoljenja za gradnjo objekta na kmetijskem zemljišču, zaradi česar se to zemljišče ne bo več uporabljalo za kmetijsko pridelavo, mora plačati odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča.

Kdaj se NE plača odškodnine?
Odškodnina zaradi spremembe namembnosti se ne plača v postopkih izdaje dovoljenj za gradnjo, ki se nanašajo na:
– rekonstrukcijo ali odstranitev objektov po predpisih, ki urejajo graditev objektov;
– gradnjo nezahtevnih objektov po predpisu, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost.

Kolikšna je višina odškodnine za spremembo namembnosti?
Pojdi na izračun --> tukaj.
Odškodnina zaradi spremembe namembnosti se plača od površine zemljiške parcele, na kateri se bo gradil objekt. Če je bila odškodnina zaradi spremembe namembnosti že plačana od dela zemljiške parcele, se odškodnina zaradi spremembe namembnosti plača le za preostali del zemljiške parcele.
Odškodnina zaradi spremembe namembnosti se določi v znesku na kvadratni meter glede na boniteto kmetijskega zemljišča.
Odškodnina zaradi spremembe namembnosti se odmeri na kvadratni meter na podlagi bonitete kmetijskega zemljišča, ki se vodi v zemljiškem katastru, in sicer:
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti/m2 = boniteta zemljišča od 1 do 20 x 0,05 eurov,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti/m2 = boniteta zemljišča od 21 do 40 x 0,18 eurov,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti/m2 = boniteta zemljišča od 41 do 60 x 0,20 eurov,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti/m2 = boniteta zemljišča od 61 do 75 x 0,22 eurov,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti/m2 = boniteta zemljišča od 76 do 100 x 0,25 eurov.

Odškodnino zaradi spremembe namembnosti odmeri v upravnem postopku organ, pristojen za izdajo dovoljenj za gradnjo, ki hkrati nadzoruje pobiranje, vplačevanje in evidentiranje obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov v skladu s predpisom, ki ureja podračune ter način plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov, po uradni dolžnosti, in sicer po prejemu vloge iz prvega odstavka prejšnjega člena. Za reševanje pritožb v zadevah odmere odškodnine zaradi spremembe namembnosti je na drugi stopnji pristojno ministrstvo, pristojno za graditev.

Plačilo odškodnine zaradi spremembe namembnosti je eden od pogojev za izdajo dovoljenja za gradnjo v skladu z zakonom, ki ureja gradnjo objektov.

Vir: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-C)

Skupina poslancev je že 22.9.2011 podala predlog za spremembo zakona in s tem znižanje odškodnine, a ta takrat ni bil sprejet.

Read more...

Ukinitev subvencije mladim družinam in nacionalne varčevalne sheme

Varečevalni ukrepi, ki so bili v teh dneh poslani sindikatom:

• NSVS: Za leto 2012 se razpis nacionalne stanovanjske varčevalne sheme ne izvede, 
• SUBVENCIJE MLADIM DRUŽ.: od 2012 naprej se ukinja subvencija mladim družinam.

Gre za predlog, ki ga bo vlada v naslednjih dveh tednih obravnala s sindikati (obravnava do 20.4.2012, sprejetje s 1.5.2012)--> Vlada.si (stran 9)

Read more...

Cena električne energije - izračun, primerjava

Izračun cene električne energije (ob predpostavki, da uporabljate običajno obračunsko moč 7 kW in imate enotarifni števec) na dan 1.3.2012:

Ponudnik	Povprečna poraba slovenskega gospdinjstva (300 kW)	Poraba, če se ogrevate na elektriko s toplotno črpalko + 600 kW (900kW)
Elektro energija	48,35 € / mesec	126,51 € / mesec
Petrol	43,47 € / mesec	113,54 € / mesec
Gen-i	43,43 € / mesec	113,44 € / mesec

Read more...

Prostostoječi štedilniki na drva, trda goriva

Štedilniki na trda goriva s steklenim kuriščem in pečico:

Klasični štedilnik	Termo štedilnik (s priklopom na centralno ogrevanje)
PLAMEN - 850 glas 720,00 € Dimenzije (ŠxVxD): 84,5 x 82,8 x 62,0 Moč 8 kW  Greti prostor 160 m3 Masa 121 kg Stopnja izkoristka: 71,4% Barve: rdeča, krem in sivo modra	PLAMEN - Termo glas 850 950,00 € Dimenzije (ŠxVxD): 84,5 x 82,5 x 62,0 Moč: 14 kW Greti prostor 300 m3 Masa 130 kg Stopnja izkoristka: 71% Barva: rjava
MAGNUM 1.080,00 € Dimenzije (ŠxVxD): 85x95x60 Moč: 12 kW Stopnja izkoristka: 89%	MAGNUM 1.260,00 € Dimenzije (ŠxVxD): 85x95x60 Moč: 14-17 kW Stopnja izkoristka: 89%
La Nordica ROSETTA  1.310,00 € Dimenzije (ŠxVxD): 86,9 x 84,3 x 57,2 Moč: 6 kW Stopnja izkoristka: / PODOBNI IZDELKI: La Nordica Rosa 1.514,86 €  Dimenzije (ŠxVxD): 103 x 85,1 x 66,6 Moč: 6,5 kW   La  Nordica Rosa Maiolica 1.659,43 € Dimenzije (ŠxVxD): 103 x 85,1 x 66,6 Moč: 6,5 kW La  Nordica Rosetta Maiolica 1.431,88€ Dimenzije (ŠxVxD): 86,9 x 84,3 x 57,2 Moč: 6 kW La  Nordica Rosetta Liberty 1.362,74€ Dimenzije (ŠxVxD): 86,9 x 84,3 x 57,2 Moč: 6 kW	La Nordica TERMO ROSA DSA 2.514,00 € Dimenzije (ŠxVxD): 101,7 x 85,2 x 66,2 cm Moč: 15,5 kW Stopnja izkoristka: /
DAL ZOTTO Regina 350 M Dimenzije (ŠxVxD):  86,9x84,3x57 Moč: 6 kW Stopnja izkoristka: 74% Barve: rdeča, bež	DAL ZOTTO Regina 631 M Dimenzije (ŠxVxD): 102,3 x 84,5 x 66,8 Moč: 6,5 kW Stopnja izkoristka: 78,9% Barve: rdeča, bež

Read more...

Javljalnik oglikovega monoksida, plina, požara, co

Oglikov monoksid (CO) je strupen plin, brez barve, vonja in okusa. Je lažji o zraka in nastane pri nepopolnem izgorevanju trdih, tekočih in plinskih snovi in z naravnim procesom biotransformacije halometanov v telesu. Oglikov monoksid je tudi najpogostejši vzrok zastrupitve običajno pri ogrevanju prostora, kuhinji, kopalnici (plinske peči), delo v domači garaži, delo v tovarni...


Klinični znaki zastrupitve:
BLAŽJE ZASTRUPITVE: slabo počutje, glavobol, utrujenost.
HUJŠE OBLIKE ZASTRUPITVE: bruhanje, motnje vida, koncentracije, spomina, motnje zavesti (vse do kome), motnje srčnega ritma, bolečine v prsih (AMI), mravljinčenje v okončinah, krči, odpoved dihanja.

Detektorji, senzorji oz. javljalniki so lahko različnih vrst:
-javlalniki dima in požara,
-detektor vročine,
-detektor plina,
-detektor oglikovega monoksida,
-javlalniki nivoja vode,
-javljalniki izpada električne energije.

Ko se odločite za nakup javljalnika dima, morate paziti na naslednje:
-Cene se gibljejo od 30-150 EUR.
-Javljalnik mora evropskim normam SIST EN 14604.
-Vsebovati mora baterije z dolgo življenjsko dobo.
-Imeti mora testni gumb za preverjanje delovanja (preverjanje minimalno enkrat mesečno),
-Imeti mora varnostno funkcijo, ki signalizira izrabljenost baterije,
-Treba ga(jih) je namestiti na primerno mesto in v zadostnem številu.

Read more...